»Delodajalci že od decembra lani, ko je bil sprejet Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, opozarjamo vlado na problem dodatne obremenitve plač napotenim delavcem iz gospodarstva, vendar se politika ni zganila, dokler niso ugotovili, da imajo enak problem tudi javni uslužbenci«
Ljubljana, 2. avgust 2023 - »Delodajalci že od decembra lani, ko je bil sprejet Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, opozarjamo vlado na problem dodatne obremenitve plač napotenim delavcem iz gospodarstva, vendar se politika ni zganila, dokler niso ugotovili, da imajo enak problem tudi javni uslužbenci«, je problematiko komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Spomnil je še, da so javni uslužbenci napoteni na delo v tujino že danes deležni dohodninske olajšave, kar je ustavno sporna neenaka obravnava vseh zaposlenih, zato delodajalci pričakujejo, da bo vlada enako obravnavo razširila tudi na napotene delavce iz gospodarstva.
Delodajalci smo sicer ves čas poudarjali, da razumemo problematiko, saj višina odvedenih prispevkov vpliva tudi na kasnejšo višino pokojnine. Predlagali pa smo, da bi po vzoru nekaterih drugih držav, ta izziv uredili v okviru davčne ureditve oziroma z olajšavo pri dohodnini kot to velja že danes za javne uslužbence. Na ta način bi zaposleni v gospodarstvu ohranili enako višino neto prihodkov, podjetjem pa bi omogočili, da so v drugih državah še vedno konkurenčna. »Predstavniki vlade so ob spremembi Zakona o čezmejnem opravljanju storitev obljubili, da bodo v prehodnem obdobju, ki se je izteklo maja letos, poiskali ustrezno rešitev, vendar so obljubo prekršili«, je spomnil Gorenšček. Čeprav bodo spremembe stopile v veljavo z novim letom, nekatera podjetja, ki ne zaupajo več državi, da bo problematiko ustrezno in pravočasno uredila, že selijo sedeže svojih podjetij v sosednje države, kjer so plače manj obremenjene s prispevnimi stopnjami. S tem pa izgublja predvsem državni proračun. Izvoz storitev je eden izmed vitalnih interesov slovenskega gospodarstva, ki je pretežno izvozno usmerjeno. Podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, v slovenski BDP prispevajo okoli 9 odstotni delež. Glavnino čezmejnih storitev opravijo podjetja s področja gradbeništva, transporta in tehničnih storitev. Problematika pa je posebej pereča za podjetja, ki imajo sedeže v obmejnih regijah, med katerimi najbolj izstopata Štajerska in Primorska. Drugačna davčna obravnava (znižana dohodninska obremenitev) napotenih delavcev je po mnenju delodajalcev upravičena, saj je del plač, ki jo dobivajo delavci napoteni na delo v tujino, po vsebini povračilo za stroške bivanja v tujini, ki bi morali biti, tako kot druga povračila, oproščeni davkov in prispevkov. Druga rešitev bi lahko bila, da bi tem delavcem priznali pavšal, ki bi bil prav tako oproščen davkov in prispevkov (kar poznajo v nekaterih drugih državah) oziroma kot v primeru dnevnic in povračila stroškov za nočitev pri tistih, ki so s potnim nalogom napoteni na službeno pot v tujino.
VIR: GZS
Delodajalci smo sicer ves čas poudarjali, da razumemo problematiko, saj višina odvedenih prispevkov vpliva tudi na kasnejšo višino pokojnine. Predlagali pa smo, da bi po vzoru nekaterih drugih držav, ta izziv uredili v okviru davčne ureditve oziroma z olajšavo pri dohodnini kot to velja že danes za javne uslužbence. Na ta način bi zaposleni v gospodarstvu ohranili enako višino neto prihodkov, podjetjem pa bi omogočili, da so v drugih državah še vedno konkurenčna. »Predstavniki vlade so ob spremembi Zakona o čezmejnem opravljanju storitev obljubili, da bodo v prehodnem obdobju, ki se je izteklo maja letos, poiskali ustrezno rešitev, vendar so obljubo prekršili«, je spomnil Gorenšček. Čeprav bodo spremembe stopile v veljavo z novim letom, nekatera podjetja, ki ne zaupajo več državi, da bo problematiko ustrezno in pravočasno uredila, že selijo sedeže svojih podjetij v sosednje države, kjer so plače manj obremenjene s prispevnimi stopnjami. S tem pa izgublja predvsem državni proračun. Izvoz storitev je eden izmed vitalnih interesov slovenskega gospodarstva, ki je pretežno izvozno usmerjeno. Podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, v slovenski BDP prispevajo okoli 9 odstotni delež. Glavnino čezmejnih storitev opravijo podjetja s področja gradbeništva, transporta in tehničnih storitev. Problematika pa je posebej pereča za podjetja, ki imajo sedeže v obmejnih regijah, med katerimi najbolj izstopata Štajerska in Primorska. Drugačna davčna obravnava (znižana dohodninska obremenitev) napotenih delavcev je po mnenju delodajalcev upravičena, saj je del plač, ki jo dobivajo delavci napoteni na delo v tujino, po vsebini povračilo za stroške bivanja v tujini, ki bi morali biti, tako kot druga povračila, oproščeni davkov in prispevkov. Druga rešitev bi lahko bila, da bi tem delavcem priznali pavšal, ki bi bil prav tako oproščen davkov in prispevkov (kar poznajo v nekaterih drugih državah) oziroma kot v primeru dnevnic in povračila stroškov za nočitev pri tistih, ki so s potnim nalogom napoteni na službeno pot v tujino.
VIR: GZS
