Sklad za inovacije za nizkoogljične tehnologije

Sklad za inovacije za nizkoogljične tehnologije

| Avtorica: Ana Klemen, Ministrstvo za naravne vire in prostor |

Sklad za inovacije je eden največjih svetovnih programov financiranja demonstracijskih in pilotnih projektov na področju inovativnih nizkoogljičnih tehnologij. Polni se iz prihodkov od prodaje pravic do emisije v okviru sistema Unije za trgovanje s pravicami do emisije (European Union’s Emissions Trading System – EU ETS). Zato je obseg sredstev Sklada primarno odvisen od njene cene. Zaradi naraščajočih cen pravice do emisije in revizije Direktive 2003/87/ES (EU ETS direktive) se je predviden obseg sredstev, ki so na voljo v okviru Sklada za inovacije, nedavno precej razširil.

Sklad bo med letoma 2020 in 2030 zagotovil približno 38 milijard EUR (pri ceni pravice do emisije 75 EUR/tCO₂) za komercialno demonstracijo inovativnih nizkoogljičnih tehnologij z namenom, da se da na trg industrijske rešitve, ki bodo pripomogle k razogljičenju Evropske unije in s tem k doseganju njenih podnebnih ciljev. Poleg tega bodo podjetja z naložbami v čisto energijo in industrijo pripomogla k spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju lokalnih delovnih mest, pripravljenih na prihodnost, ter krepitvi vodilne tehnološke vloge Evropske unije v svetovnem merilu.

Razpisi za pridobitev sredstev iz Sklada za inovacije običajno potekajo dvakrat letno in se delijo na razpise za male (CAPEX pod 7,5 milijona EUR) in velike projekte (CAPEX nad 7,5 milijona EUR). Predlog revidirane EU ETS direktive predvideva še razpise za srednje velike projekte. Razpisi so osredotočeni na projekte na področju:

  • inovativnih nizkoogljičnih tehnologij in procesov v energetsko intenzivnih panogah, vključno z izdelki, ki nadomeščajo ogljično intenzivne izdelke;
  • zajema in uporabe ogljika (Carbon Capture and Utilisation – CCU);
  • zajema in shranjevanja ogljika (Carbon Capture and Storage – CCS);
  • inovativne proizvodnje obnovljive energije;
  • shranjevanja energije.
Posamezni razpisi se lahko osredotočijo na bolj specifične projekte znotraj teh okvirnih področij. Do 16. marca 2023 je še odprt tretji razpis za velike projekte, kmalu za tem pa bo oprt nov, tretji razpis za male projekte.

Merila za uspeh

Iz Sklada za inovacije se lahko sofinancira do 60 % dodatnih kapitalskih in operativnih stroškov velikih projektov ter do 60 % kapitalskih stroškov malih projektov. Izbira projektov temelji na naslednjih merilih:

  • uspešnost v smislu potenciala za preprečevanje emisij toplogrednih plinov,
  • stopnja inovativnosti projektov v primerjavi s stanjem tehnike;
  • zrelost projekta v smislu načrtovanja, poslovnega modela, finančne in pravne strukture ter možnosti dosege sklenitve finančne konstrukcije v predhodno določenem obdobju, ki ni daljše od štirih let po sklepu o dodelitvi;
  • tehnični in tržni potencial za obsežno uporabo ali ponovno izvajanje ali za poznejša zmanjšanja stroškov;
  • učinkovitost v smislu ustreznih stroškov projekta brez vseh prispevkov k tem stroškom, ki jih zagotovi predlagatelj projekta, deljena s predvideno skupno količino emisij toplogrednih plinov, ki jih je treba preprečiti, ali energijo, ki jo je treba proizvesti, ali CO₂, ki ga je treba shraniti v prvih desetih letih delovanja.
Razpisi v okviru Sklada za inovacije so zelo konkurenčni, kar pomeni, da so uspešni zgolj najbolj inovativni ter tehnološko in finančno zreli projekti. Postopek prijave zajema zelo obsežno dokumentacijo, vendar se lahko za male projekte uporablja poenostavljen postopek.

Statistično uspešni dosedanji projekti

V letih 2021 in 2022, ko so bili v okviru dveh razpisov za velike in dveh razpisov za male projekte izbrani prvi projekti za sofinanciranje iz Sklada za inovacije, je bilo uspešnih 69 projektov – 37 malih in 32 velikih. Največ uspešnih projektov je bilo na področju vodika, obnovljivih virov energije in gretja/hlajenja, zajema ter shrambe oziroma uporabe ogljika in shranjevanja energije. Na razpisih so bili do zdaj najuspešnejši projekti iz večjih držav članic Evropske unije, zlasti iz Francije, Španije, Nemčije, Švedske, Nizozemske, Belgije in Poljske. Nekaj držav članic, predvsem manjših, še vedno ni prijavilo uspešnega projekta. V ta namen bo revidirana EU ETS direktiva vsebovala načelo, da naj se pri razpisih v okviru Sklada za inovacije upošteva tudi geografska uravnoteženost, čeprav to ne bo eno izmed ‘uradnih’ meril uspešnosti.

Kljub statistično slabim rezultatom projektov iz malih držav pa je Steklarna Hrastnik konec preteklega leta dokazala, da ima tudi Slovenija inovativna podjetja, ki lahko konkurirajo na razpisih v okviru Sklada za inovacije in pomembno prispevajo k razogljičenju industrije Evropske unije. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom so v Steklarni Hrastnik namreč razvili hibridno regenerativno steklarsko peč, ki bo pomembno prispevala k povečanju energetske učinkovitosti in zmanjševanju emisij podjetja ter steklarske industrije nasploh. S tem projektom so bili uspešni na drugem razpisu za male projekte v okviru Sklada za inovacije in s tem postali prvo slovensko podjetje, ki mu je to uspelo.

Pot do uspeha

Recept za uspeh na razpisih Sklada za inovacije ni enoznačen. Prvi pogoj je seveda, da mora prijavljen projekt izpolnjevati vsa merila, ki so bila navedena. Podjetje ali konzorcij, ki projekt prijavlja, mora biti na razpis dobro pripravljen, o njem razmišljati v naprej in v ta namen zagotoviti dovolj človeških in drugih virov. Takšno podjetje ali konzorcij lahko razmišlja tudi taktično in načrtno razvija projekt na področju, kjer je zelo malo ali nič projektov prejelo sredstva za sofinanciranje (npr. na področju izkoriščanja energije morja ali geotermalne energije). Evropska komisija namreč teži k temu, da so približno enakomerno zastopana vsa možna področja sofinanciranja.

Modro je tudi, da podjetje oziroma konzorcij pred prijavo izkoristi vse vzvode pomoči, ki so mu na voljo. Prvi tak vzvod je nacionalna kontaktna točka, ki jo je tudi Slovenija imenovala v preteklem letu. Kontakt je na voljo na spletni strani Evropske komisije, kjer se nahaja repozitorij nacionalnih kontaktnih točk za Sklad za inovacije. Nacionalna kontaktna točka lahko pripravljavce projekta seznani s pomembnimi informacijami v zvezi s Skladom in jih usmeri. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kjer je nacionalna kontaktna točka, na primer uspešno sodeluje s Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem v Bruslju, ki pripravljavcem projekta pomaga s prijavami.

Poleg tega je na spletni strani Evropske komisije na voljo vprašalnik, zasnovan za podporo razvijalcem malih projektov pri razumevanju ciljev, obsega in ključnih zahtev v okviru Sklada za inovacije. Cilj vprašalnika je zagotoviti zgodnjo orientacijo na visoki ravni o potencialni skladnosti in pripravljenosti projektnih idej za prijavo na razpis v okviru Sklada. Potem ko potencialni predlagatelj projekta odgovori na vsa vprašanja, prejeme prilagojene povratne informacije o primernosti in pripravljenosti projekta.

Razvijalce projektov opozarjamo tudi na NER 300, nov brezplačni finančno-svetovalni instrument Evropske investicijske banke. Cilj tega instrumenta je izboljšati bančnost nizkoogljičnih projektov v zgodnjih fazah, hkrati pa povečati njihove možnosti za pridobitev financiranja iz Evropske investicijske banke in drugih evropskih shem financiranja.

Prav tako Evropska komisija redno organizira informativne dneve in delavnice na temo prijav na razpise v okviru Sklada.

Za konec pa še spodbudna novica: vztrajnost, doslednost in želja po napredku se izplačajo! Precej velik odstotek uspešnih projektov na razpisih v okviru Sklada za inovacije je namreč prijavilo podjetje ali konzorcij, ki je projekt prijavilo ponovno. Takšen primer je tudi Steklarna Hrastnik, ki je bila s svojo inovativno regenerativno hibridno pečjo uspešna v tretje.

VIR: Zelena Slovenija

Editor