»Ravno v teh trenutkih je steklenica penečega se vina nepogrešljiva. Najsi bo to Zlata ali Srebrna radgonska penina, njeno iskrenje vedno vzbuja veselje ter upanje in optimizem,« pravijo v Radgonskih goricah.

Peneče se vino ima bogato zgodovino, ki sega v 16. stoletje. Že od samega začetka ga spremlja pridih prestiža. Sprva so ga kot redkost in posebnost nase vezale kraljeve družine, sledilo jim je plemstvo in nato rastoči trgovski razred. Francoska revolucija je verske rituale preoblikovala v sekularne (npr. krst ladje brez duhovnika, le s »sveto vodo« šampanjca) in posledično je v 18. stoletju potrošnja penečih vin zrasla. Proizvajalci so začeli šampanjce oglaševati kot pijačo, ki se jo pije ob praznovanju posebnih priložnosti z družino. Z industrijsko revolucijo in novim srednjim razredom je prodaja penečih vin poskočila s šestih milijonov v letu 1850 na 28 milijonov steklenic do leta 1900.

Tako je danes skoraj nepredstavljivo, da ob koncu leta nimamo »na hladnem« pripravljene vsaj ene steklenice penečega se vina. Naj bo to mladostna, sveža in sadna Srebrna radgonska penina ali elegantna, krepka in resnejša Zlata radgonska penina. Za vsak okus in željo se najde prava, ki bo s pokom obeležila poseben trenutek v naši osebni kronologiji in nas pospremila v težko pričakovano prihodnost.

»Penina tako več ni samo pijača za posebne priložnosti, ampak postaja simbol posebnega stanja duha, ki si ga, še posebej v teh iztekajočih se dneh letošnjega leta, vsi delimo. Na zdravje in srečno 2023,« želijo v Radgonskih goricah.