Državni sekretar Matevž Frangež se je 8. in 9. februarja v Genku udeležil neformalnega zasedanja Sveta za konkurenčnost, kjer so govorili o prihodnosti evropskega gospodarstva in izzivih, s katerimi se ta sooča.

Uvodna razprava ministrov je bila osredotočena na vprašanje, kako evropsko industrijo narediti bolj odporno in konkurenčno. Ministri so se glede prihodnje industrijske politike v Evropi strinjali, da so ključni izzivi za okrepitev industrije in notranjega trga Evropske unije (EU) razvoj odprte strateške avtonomije, okrepitev konkurenčnosti ter vključujoč pristop s primerno komplementarnostjo industrijske in ostalih politik. Poudarili so pomen vzpostavitve celovitejšega okvira za evropsko industrijsko politiko in dolgoročne industrijske strategije s poudarkom na dvojnem prehodu. Belgijsko predsedstvo bo pripravilo sklepe sveta z usmeritvami prihodnji Evropski komisiji glede nadaljnje smeri industrijske politike.

Državni sekretar Matevž Frangež je enotni trg izpostavil kot največji dosežek in kot najpomembnejše orodje EU. Pri tem pa je opozoril na nujnost nove industrijske politike, ki jo Evropska unija potrebuje, da zadovolji nove strateške potrebe in se usposobi za zmanjšanje razkoraka z zahtevno globalno konkurenco. Ob enotnem trgu in industrijski politiki pa je posebej izpostavil tudi posebne potrebe mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter med njimi evropskih startupov, ki zahtevajo drugačen pristop: »Vse tri komponente za preboj evropskega gospodarstva pa potrebujejo tri jasne ukrepe: inovacije, inovacije in inovacije.« 

V drugem delu zasedanja je razprava potekala v treh ločenih skupinah, in sicer o strateških javnih naročilih, odprti strateški avtonomiji ter industriji in inovacijah. Da bi EU zagotovila svojo dolgoročno konkurenčnost in odpornost, mora veliko in trajnostno vlagati v raziskave in inovacije. To je ključnega pomena za iskanje rešitev in preprečevanje strateških odvisnosti. Bistveno je zagotoviti, da nove ideje in rešitve najdejo pot do trga in jih je mogoče uporabiti v velikem obsegu. Za spodbuditev hitrejše poti idej do trga je možno uporabiti tehnološko in inovacijsko infrastrukturo, ki temelji na potrebah industrije in omogoča inovacije na učinkovit način.

Po mnenju Slovenije so med ključnimi izzivi še vedno vidnost, določanje prednosti, dostopnost in mreženje. Poleg tega pa krepitev sodelovanja med industrijo na eni ter raziskavami in razvojem na drugi strani z namenom spodbujanja inovacij za industrijo in v njej.

Zasedanje se je zaključilo z delovnim kosilom, na katerem je predsednik Inštituta Jacques Delors ter nekdanji predsednik italijanske vlade Enrico Letta predstavil delo na poročilu o prihodnosti enotnega trga. 29. in 30. junija 2023 je Evropski svet namreč pozval k pripravi neodvisnega poročila na visoki ravni o prihodnosti enotnega trga, ki naj bi bilo predstavljeno na zasedanju Sveta aprila 2024.

PR - Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport