Minister Brežan je povedal: »Zaradi očitkov o nepravilnostih in netransparentnosti postopka izbire naložb v zmanjševanje poplavne ogroženosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost sem 31. marca letos odredil interni izredni nadzor, s katerim sem želel preveriti, ali so bila procesna, pravna in ostala dejanja pravilno izpeljana. Revizija je pokazala na določene pomanjkljivosti, ki jih bomo v skladu s priporočili nemudoma odpravili. Pomembno je poudariti, da pomanjkljivosti ne ogrožajo izvedbe ukrepov protipoplavne varnosti v okviru NOO.«

Na priporočila izredne revizije se je ministrstvo odzvalo takoj. Že pred revizijo je minister ustanovil službo za razvojna sredstva ter odredil ustrezno dokumentiranje gradiva. Direkcija RS za vode bo v skladu s priporočili ponovno pregledala nabor predlogov na območju Drave in Srednje Save ter se opredelila do nabora in morebitne dodatne vključitve projektov, ki so izvedljivi v časovnici NOO. Poleg tega bo direkcija tistim lokalnim skupnostim, za katere smatrajo, da bodo v naslednjih mesecih uspele izpolniti vse aktivnosti iz sporazumov omogočila podaljšanje rokov, zato da lahko zaključijo procese in pridobijo zahtevana dovoljenja.

 
Državni sekretar Matej Skočir je predstavil vladni načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2022 do 2027. Načrt med drugim upošteva tudi vplive podnebnih sprememb. »Ključna vsebinska razlika v drugem ciklu izvajanja EU poplavne direktive je v tem, da imamo od leta 2019 dalje v Sloveniji določenih 86 območij pomembnega vpliva poplav - v primerjavi z 61 območji pomembnega vpliva poplav iz prvega cikla - zato je drugi načrt pripravljen tako, da naslavlja obvladovanje poplavne ogroženosti celovito v okviru 18 porečij na teh 86 območjih. Samo v zadnjih tridesetih letih so namreč večji poplavni dogodki v Sloveniji povzročili za dve in pol milijardi evrov škode.«

 Ministrstvo za jesen pričakuje odziv Evropske komisije na predlog prilagoditve NOO. Do konca leta bo znan izbor projektov protipoplavne zaščite. Izbrani projekti bodo prejeli financiranje iz naslova NOO, za preostale pa si bo ministrstvo prizadevalo najti alternativne vire financiranja. Lokalne skupnosti so usmerjane v projektiranje ukrepov naravnih in zelenih rešitev po konceptu nature based solutions, pri načrtovanju je upoštevan tudi koncept DNSH (do not significant harm). Nabor projektov, ki bo financiran iz naslova NOO, na ministrstvu pričakujejo v četrtem četrtletju 2023 ali prvem četrtletju 2024.

 Ob koncu je direktorica Direkcije RS za vode mag. Neža Kodre še enkrat poudarila, da projekti zmanjševanja poplavne ogroženosti kot trajen in dolgoročen ukrep ostajajo prioriteta tako Direkcije RS za vode kot ministrstva.

VIR: MNVP