Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Letošnji Evropski teden mobilnosti, ki bo potekal od 16. do 22. septembra, poudarja, da kakovostno urejen javni prostor vsaki skupnosti prinaša koristi. V Sloveniji se je količina emisij CO2 iz cestnega prometa v obdobju 2008–2022 povečala za 25 odstotkov, povprečna starost avtomobila je lani znašala 11,1 leta, prevladovali pa so dizelski avtomobili.

Evropski teden mobilnosti je vodilna kampanja Evropske komisije za ozaveščanje o trajnostni mobilnosti v mestih. Spodbuja spremembe vedenja v korist aktivne mobilnosti, uporabe javnega prevoza in drugih do okolja prijaznejših pametnih prometnih rešitev. Kampanja poteka od leta 2002 med 16. in 22. septembrom, sklene pa se z dnevom brez avtomobila.  
Letošnja tema Udoben javni prostor za vse poudarja, da kakovostno urejen javni prostor v vsako skupnost prinaša številne koristi, kot so več površin za pešce in kolesarje ter zelenih površin, po drugi strani pa manj avtomobilov, onesnaževanja in hrupa, ter tako izboljšuje kakovost življenja.

Konec leta 2023 je bilo v Sloveniji registriranih okoli 1,2 milijona osebnih avtomobilov, skoraj polovico so predstavljali dizelski in 46 odstotkov bencinski. V zadnjih desetih letih se je število avtomobilov povečalo za 15 odstotkov, pri čemer je bilo dizelskih avtomobilov za 35 odstotkov več, bencinskih pa za osem odstotkov manj. Na upad števila bencinskih avtomobilov ni vplivala le rast števila dizelskih avtomobilov, temveč tudi avtomobilov na druge vrste pogonov (na primer hibridni avtomobili) – teh je bilo lani pet odstotkov, pred desetimi leti pa le nekaj manj kot odstotek.
V Sloveniji se je delež dizelskih avtomobilov v zadnjih desetih letih povečal za sedem odstotnih točk. V državah članicah EU je ta delež najbolj zrasel v Latviji (za 20 odstotnih točk), sledili sta Romunija in Hrvaška (za 15 odstotnih točk), najbolj pa se je zmanjšal v Belgiji in Luksemburgu, in sicer za 26 oziroma 22 odstotnih točk.

V članicah EU sicer prevladujejo bencinski avtomobili, največje deleže so imele Nizozemska, Ciper in Finska. Po deležu električnih avtomobilov so bile vodilne Danska, Švedska, Luksemburg in Nizozemska z več kot petimi odstotki. Norveška, ki sicer ni članica EU, ima skoraj četrtinski delež električnih avtomobilov (24 odstotkov).

Na slovenskem in tujem cestnem omrežju so osebni avtomobili, registrirani v Sloveniji, leta 2023 opravili 17,5 milijarde voznih kilometrov. Čeprav sta med registriranimi vozili deleža dizelskih in bencinskih avtomobilov 49 oziroma 46 odstotkov, je bilo z dizelskimi avtomobili opravljenih 61 odstotkov voznih kilometrov, z bencinskimi pa 33 odstotkov voznih kilometrov. V povprečju je v enem letu vsak dizelski avtomobil prevozil skoraj dvakrat tolikšno razdaljo kakor bencinski. Od preostalih šest odstotkov voznih kilometrov so jih večji del opravili avtomobili na hibridni pogon.
Leta 2023 so na slovenskih cestah vsa cestna vozila, domača in tuja, opravila 21,5 milijarde voznih kilometrov. Največ so jih prevozili osebni avtomobili, in sicer 83 odstotkov, tovorna vozila pa 16 odstotkov. Med tovornimi vozili je šest od desetih kamionov spadalo v lahko kategorijo, torej z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone.

Marca letos je bilo v Sloveniji 38.976 kilometrov javnih cest, od tega 1,6 odstotka ali 616 avtocest in hitrih cest. Na njih pa je bilo prevoženih 39 odstotkov vseh voznih kilometrov (8,3 milijarde).
Osebni avtomobili so bili leta 2023 v povprečju stari 11,1 leta. Vsak deseti je imel manj kot tri leta, vsak drugi pa 12 let ali več. Stopnja obnavljanja osebnih avtomobilov (število novih prvič registriranih avtomobilov na 100 vseh registriranih avtomobilov) je najvišjo vrednost dosegla leta 2018 (6,5), od takrat je upadala do leta 2023, ko se je rahlo zvišala, na 3,9.
Z vidika statističnih regij je bila leta 2023 najnižja v goriški (2,1), avtomobili so bili v povprečju stari 12,9 leta, najvišja pa v osrednjeslovenski (6,1) z najnižjo povprečno starostjo avtomobilov (10,3 leta).

Zlasti cestni promet velja za enega največjih virov emisij. Leta 2022 je v Sloveniji zaradi njega nastalo 5,3 milijona ton emisij CO2 ali 42 odstotkov od skupno 12,7 milijona ton vseh v tem letu nastalih emisij CO2. Osebna vozila (avtomobili in motorji) so ustvarila nekoliko več emisij CO2 (52 odstotkov) kot tovorna vozila in avtobusi (48 odstotkov). 
Emisije iz cestnega prometa v Sloveniji v zadnjih letih opazno naraščajo. V obdobju 2008–2022 se je količina emisij CO2 iz cestnega prometa povečala za 25 odstotkov, medtem ko se je v istem obdobju skupna količina emisij CO2 zmanjšala za 24 odstotkov, kar je predvsem posledica zmanjšanja emisij v predelovalnih dejavnostih ter oskrbi z elektriko, plinom in paro.
Cestni promet je tudi vir emisij številnih onesnaževal, ki imajo lahko neposredni učinek na zdravje prebivalstva. Emisije dušikovih oksidov (NOx) iz cestnega prometa so tako v 2022 predstavljale 39 odstotkov vseh emisij NOx (9.600 ton od 24.800 ton), nastalih v tem letu. Ta delež se v obdobju 2008–2022 ni znatno spreminjal. Tudi v tem primeru je največ emisij nastalo v prometu osebnih vozil (53 odstotkov).

VIR: Naš Stik