REZULTATI NATEČAJA Na javnem idejnem natečaju ELES 3000 zmagal projekt Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja

Znani so končni rezultati javnega natečaja ELES 3000: Ustvarjalni projekt v javnem prostoru, ki ga je družba Eles zasnovala v sodelovanju z Živalskim vrtom Ljubljana in Centrom za kreativnost/MAO. Zmagovalna ekipa v sestavi Luka Murovec, dr. Martina Modic in Brad Downey je komisijo navdušila s projektom Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja in prejela prvo nagrado v višini 10.000 evrov ter produkcijska sredstva v vrednosti 30.000 evrov. Njihova ideja bo letos zaživela v Živalskem vrtu Ljubljana.

Na javni poziv ELES 3000 je prispelo 21 prijav z raznolikimi koncepti projektnih skupin v katerih je sodelovalno več kot 106 ustvarjalcev - oblikovalcev, arhitektov, umetnikov, znanstvenikov in strokovnjakov različnih področij.

Po večih zasedanjih je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Barbara Mihelič (direktorica Živalskega vrta Ljubljana), mag. Uroš Salobir (direktor Področja za strateške inovacije družbe ELES), Maja Vardjan (direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje), Vladimir Vidmar (vodja in kustos Male galerije Banke Slovenije) in Rok Žnidaršič (docent na Fakulteti za arhitekturo in podžupan MOL), podelila tri nagrade in dve častni omembi.

Drugo nagrado je prejel projekt Odmrli les za živ gozd, ki je delo projektne skupine v sestavi: izr. prof. dr. Dušan Jurc, Bojan Jurc in Javni zavod Mala ulica, tretjo nagrado pa je prejel projekt Exploratorium skupine v zasedbi Mihe Godca, Robertine Šebjanič, Martina Mušič, dr. Alenke Malej in UR institute.

Komisija je izpostavila tudi dva projekta, ki sta prejela častno pohvalo strokovne komisije, to sta BIOpeka, delo prijavitelja Leppa in projektne skupine v sestavi: Zala Košnik, Laura Klenovšek, Lea Lipovšek, Lara Gligič, Gaja Golja in dr. Marko Ilić, ter Prisluhnimo, delo prijavitelja društva Četrtek in projektne skupine v sestavi: Luka Bernik, Jure Kralj, Maša Kralj, Domen Klinc, Črt Štrubelj, Domen Svetin, Nej Bizjak, Blaž Bohinc in Maja Budna.Gradivo za medije

Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja
Projekt Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja si v Živalskem vrtu Ljubljana predstavlja mogočno instalacijo, ki bo pozornost obiskovalcev neposredno usmerila v element, ki ga načeloma jemljemo kot samoumevnega.

Instalacija bo obiskovalce živalskega vrta opozarjala na vsa nevidna bitja in plasti njihovega planeta. Instalacija bo služila kot opomnik, da na našem planetu ne živijo le živali in ljudje, temveč tudi neskončno število simbiotičnih oblik življenja. Brez teh skritih, nevidnih sodelavcev naše življenje tukaj ne bi bilo mogoče.

Obiskovalci bodo ob instalaciji izvedeli več o pomenu treh najbolj značilnih slojev prsti. Ti sloji tal so v preteklosti omogočali raznovrstne ekosisteme, saj zagotavljajo različna okolja in vire za rastline ter mikrobne skupnosti. V prihodnosti je ohranjanje teh plasti tal ključno za podporo biotski raznovrstnosti, saj vplivajo na rast rastlin in kroženje hranil, kar je bistveno za zdrav in odporen ekosistem.

Instalacija se bo sčasoma preoblikovala. Najprej se bodo v umetniško delo naravno naselile različne oblike življenja, ki bodo v njem našle svoj dom. Tako kot so vsa živa bitja v živalskem vrtu bo tudi instalacija zavzela svoje mesto med njimi.Izjava zmagovalne skupine:
»Zemlja se ni vedno imenovala Zemlja je umetniško delo iz naravnih materialov, ki simbolno opozarja na pomen ohranitve našega okolja. Instalacija opozarja obiskovalce, da je biotska raznolikost v veliki meri odvisna od zdrave prsti, ki jih mnogi jemljemo kot samoumevne. To umetniško delo bo postalo edinstven habitat za različne oblike življenja, ki ga bodo naravno poselile in ga sprejele kot svoj dom. Prisotnost instalacije v Živalskem vrtu ustvarja trajno učno zapuščino, ki bo navdihovala generacije obiskovalcev, da bodo cenile lepoto in kompleksnost naravnega sveta ter se zavzevale za njegovo zaščito v prihodnosti.«Člani zmagovalne ekipe projekta Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja

dr. Martina Modic (SI)Mikrobiologinja | Institut Jožef Štefan Dr. Martina Modic je slovenska znanstvenica, zaposlena na Inštitutu Jožef Stefan, na Odseku F6. Kot mlada raziskovalka je preučevala hemokompatibilne lastnosti plazemsko obdelanih umetnih žil, kar je bila tudi tema njenega doktorata. Njeno raziskovalno področje zajema impresiven niz znanstvenih disciplin, med katere sodijo plazemske obdelave biomaterialov, karakterizacija površine materialov, uporaba plazme za varovanje okolja, mikrobiologija in biotehnologija.

Luka Murovec (SI)Arhitekt, oblikovalec | Javni prostor

Luka Murovec je slovenski arhitekt in ustvarjalec, ki se ukvarja s prostorsko prakso na preseku arhitekture in umetnosti v javnem prostoru. S kombinacijo eksperimentalne arhitekture, skulpturalnih oblik in trajnostne uporabe materialov ustvarja prostore, ki poudarjajo udobje, zabavo in igro. Od leta 2014 sodeluje z eksperimentalnim arhitekturnim kolektivom raumlaborberlin, ki je leta 2021 prejel mednarodno nagrado Zlati lev na Beneškem bienalu arhitekture.

Brad Downey (ZDA)Umetnik | Javni prostor
Brad Downey je ameriški umetnik, ki živi in dela v Berlinu. Njegova umetnost izziva konvencionalne predstave o javnem prostoru in mestnem okolju ter gledalce vabi, da premislijo o svojem odnosu do okolice. Downey pogosto na nenavaden in včasih humoren način predela vsakodnevne predmete, s čimer izraža subverzivni potencial vsakdanjega življenja.Komisija je ob razglasitvi nagrajencev poudarila»V družbi ELES nas izjemno veseli, da smo na prvi javni natečaj v okviru našega programa ELES 3000 prejeli tako veliko število izjemno zanimivih prijav. V žiriji zato res nismo imeli lahkega dela. A odločitev o izboru zmagovalnega projekta je bila enotna. Projekt Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja nas je navdušil s sporočilnostjo in njeno umetniško interpretacijo. Instalacija s svojo impozantno strukturo poudarja pomen zemlje in njenih, nam pogosto nevidnih, prebivalcev za razvoj in obstoj življenja na Zemlji. Brez izjemne biotske pestrosti podzemnega sveta in naravnih procesov, ki jih ti skriti, nevidni sodelavci poganjajo, Zemlja resnično ne bi mogla biti Zemlja. Zato je naša odgovornost, da naredimo vse, kar lahko, da ohranimo bogato pestrost življenja, ki se odvija tako blizu nas, a je največkrat prezrta. Tudi če to pomeni, da moramo za varovanje teh nevidnih bitij v svojo bližino sprejeti objekte, ki nam omogočajo napredek in udobno življenje. Kajti Zemlja bo ostala Zemlja le, če bomo kot človeštvo prevzeli del bremena negativnih vplivov našega razvoja na okolje.«mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije družbe ELES»Na koščku slovenske zemlje, ki ni večje od štirih stotin promila, živi kar 1% vse, oziroma 2% vse kopenske biodiverzitete, kar nas uvršča med vrstno najpestrejših koščkov sveta. Med 850 endemiti, ki jih najdemo le pri nas, je 550 vrst talnih živali, tristo od teh je jamskih. Čeprav so ti prebivalci tal in teme na videz neugledni, brezbarvni in največkrat premajhni, da bi jih zaznali in spoštovali, so prav ti zaslužni za to, da se ta kamen vesolja imenuje z/Zemlja - z malo in veliko. Izbrani projekt jih z biološko dušo in skozi oči umetnika »spravi na svetlo«, da jih začuti naše kamnito srce in da lahko zagledamo njihov pravi lesk in veljavo.«Barbara Mihelič, direktorica Živalskega vrta Ljubljana»Projekt Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja izpostavlja širok spekter življenja in obstoja, ki ni človekov. A hkrati instalacija, sestavljena iz krogel, ki predstavljajo tri značilne sloje prsti, izpostavlja človekovo veliko povezanost in odvisnost od ekosistema, ki ga večina razume kot samoumevnega in mu ne pripisuje posebne pozornosti. Projekt zemljo oziroma prst izpostavlja kot ključno za obstoj življenja, vendar ne zaradi njenih materialov, ki so povezani s procesi ekstrakcije in proizvodnje, ampak zaradi bogatega ekosistema, ki je ključen za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Instalacija v javnem prostoru s svojo enigmatično pojavnostjo opozarja na izjemno kompleksen in skrivnosten podzemni svet, ki ga iz domene biologije prenese v sfero družbenega. V tem smislu deluje kot performativni objekt, ki je s svojo pojavnostjo in sporočilnostjo sposoben spreminjanja našega odnosa do zemlje s katero živimo.«”Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje»Z izjemnimi zgodbami želimo navdihovati širšo javnost in podpirati ustvarjalno mišljenje v prizadevanju za trajnostni razvoj, spodbujanje človeških vrlin in boljši svet.«

V času velikih podnebnih in družbenih negotovosti organizatorji natečaja opozarjajo na pomen medsektorskega in interdisciplinarnega sodelovanja z dinamično ustvarjalno skupnostjo za vizijo boljše družbe. Partnerji se skozi spodbujanje sodelovanja med ustvarjalci in različnimi sektorji zavzemajo za odgovoren odnos do okolja in skupnosti ter s podporo novim produkcijam omogočajo ustvarjalno raziskovanje, generiranje drugačnih idej in njihovo uresničevanje v prostoru.

VIR: MAO