Po zaključenih infrastrukturnih ureditvah so na gradbišču nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov začeli z gradnjo jedrskih objektov. Tako so že začeli gradnjo tako imenovane uvodnice, začasne armiranobetonske stene, ki bo vodilo izkopnemu stroju podpornega zidu odlagalnega silosa.
Avtor:
Katarina Prelesnik
Avtor fotografij:
arhiv ARAO
Po zaključenih infrastrukturnih ureditvah so na gradbišču nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov začeli z gradnjo jedrskih objektov. Tako so že začeli gradnjo tako imenovane uvodnice, začasne armiranobetonske stene, ki bo vodilo izkopnemu stroju podpornega zidu odlagalnega silosa.
Na gradbišču odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem po zaključku infrastrukturnih del gradijo jedrske objekte, ki obsegajo izgradnjo tehnološkega in upravno-servisnega objekta, izdelavo odlagalnega silosa in hale nad njim ter montažo portalnega dvigala.
Strošek gradnje jedrskih objektov ocenjujejo na slabih 93 milijonov evrov, gradnja pa bo predvidoma trajala 42 mesecev. Dela naj bi zaključili v letu 2027, ko predvidevajo zaključek gradnje in začetek poskusnega obratovanja.
Kot napovedano, je konzorcij z vodilnim partnerjem Riko in partnerji Kolektor CPG, CGP Novo mesto in Kostak v poletnem času začel z gradnjo jedrskega dela odlagališča. Tako že vzpostavljajo začasno konstrukcijo iz armiranega betona – uvodnico za izvedbo podpornega zidu odlagalnega silosa, ki predstavlja »vodilo izkopnemu stroju podpornega zidu odlagalnega silosa.«
Do leta 2026 poleg izgradnje podpornega zidu odlagalnega silosa načrtujejo še gradnjo upravno-servisnega objekta, izkop odlagalnega silosa in izvedbo vseh betonskih del v okviru odlagalnega silosa, vključno s stopnišči. Načrtujejo tudi ureditev temeljev za začetek montaže hale odlagališča. Tehnološki objekt bodo gradili v letih 2025 in 2026, konec leta 2025 oz. v začetku leta 2026 pa predvidevajo začetek gradnje hale nad silosom in dobavo ter montažo portalnega dvigala.
Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem je sicer največji in najobsežnejši projektu družbe ARAO, ter projekt državnega pomena. Po dolgoletnih prizadevanjih so pred letom dni začeli z infrastrukturnimi deli na gradbišču, ureditve pa so obsegale sanacijo dovozne ceste do gradbišča odlagališča s pločniki, kolesarsko stezo s pripadajočimi priključki in javno razsvetljavo ter ureditev vodovoda, telekomunikacij in električne energije. Vzpostavili so tudi fizično in tehnično varovanje jedrskega objekta.
Značilnosti odlagališča
Odlagališče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke bo pripovršinskega tipa s silosom, kamor bodo odlagali odpadke. Notranji premer silosa bo dobrih 27 metrov, globok bo 56 metrov. V njem bo prostora za 990 betonskih zabojnikov z odpadki, kar zadošča za celotno načrtovano proizvedeno količino radioaktivnih odpadkov v Sloveniji do konca obratovanja in razgradnje NEK, ter odpadke, ki nastajajo v industriji, medicini in raziskovalnih ustanovah.
VIR: Naš Stik