Prisotne so pozdravili: dr. Klavdija Kutnar, rektorica, ki je izpostavila ključne dosežke zadnjega leta, Katja Kosem, podpredsednica Študentskega sveta UP, ki je predstavila želje študentov po epidemiji covid-19. Slavnostni govornik je bil mag. Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka d. d., ki je poudaril pomen sodelovanja, saj ugotavljajo, da so najuspešnejši mešani raziskovalni timi, saj prinašajo različne poglede in izboljšajo delo, tako so že delovali s skupnim projektom z UP Famnit, ki je omogočal obojestransko izmenjavo znanja.

Rektorica je nato s prorektorjema in dekanjami ter dekani podarila nagrade Univerze na Primorskem:

Zlata plaketa Univerze na Primorskem

· doc. dr. Mojca Marija Terčelj (UP FHŠ)

· izr. prof. dr. Jasna Prezelj (UP FAMNIT)

Nagrada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem

· izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur (UP FHŠ)

· izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget (UP FHŠ)

· prof. dr. Elena Bužan (UP FAMNIT)

· izr. prof. dr. Tina Štemberger (UP PEF)

Nagrada za pedagoško odličnost za študijsko leto 2020/2021

· izr. prof. dr. Mateja Jerman (UP FM)

· doc. dr. Barbara Kopačin (UP PEF)

Nagrada Srečko Kosovel za študente Univerze na Primorskem

· Tina Šušteršič (UP FM) za diplomsko nalogo pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateje Jerman

· Besfort Shala (UP FAMNIT) za diplomsko nalogo pod mentorstvom izr. prof. dr. Russa Woodroofa

· Ana Raner (UP FVZ) za magistrsko nalogo pod mentorstvom doc. dr. Ane Petelin in somentorstvom dr . Lucie Mendez Lopez

· Veronika Valič (UP PEF) za magistrsko nalogo pod mentorstvom dr. Tadeje Volmut in dr. Nataše Dolenc Orbanić

· Aleksandar Jašarević (UP FHŠ) za doktorsko disertacijo pod mentorstvom izr. prof. dr. Borisa Kavurja in izr. prof. dr. Martine Blečić Kavur

Priznanje Univerze na Primorskem za študente Univerze na Primorskem
· Skupina podiplomskih študentov UP FHŠ (Ana Cikač, Maja Apat, Rok Novak, Milica Golijanin, Marija Božić in Polona Žigo)

· Amar Bapić (UP FAMNIT)

Zahvala Univerze na Primorskem za leto 2021

· Kristina Uršič Jakomin (UP FVZ)

Na predlog UP FHŠ Zlato plaketo Univerze na Primorskem prejme Mojca Marija Terčelj za neizbrisen pečat pozitivni prepoznavnosti UP.

Doc. dr. Mojca Marija Terčelj v Sloveniji z znanstveno-raziskovalnega vidika velja za največjo strokovnjakinjo za staroselske kulture Latinske Amerike. Sijajnost njenega večdesetletnega raziskovalnega dela se je pokazala predvsem v letu 2021, ko je vrhunec dosegel njen ciljni raziskovalni projekt o spregledani slovenski antropologinji dr. Branislavi Sušnik, eni najpomembnejših raziskovalk etnolingvističnih in antropoloških vidikov staroselskih kultur Paragvaja. Projekt je nastal ob 100-letnici rojstva omenjene antropologinje, njegov glavni motor je bila nagrajenka s svojim raziskovalnim delom, financirala sta ga ARRS in Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pri njegovi izvedbi, organizaciji tematske razstave v Slovenskem etnografskem muzeju pod glavnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahoar, in številnih mednarodnih konferenc ter drugih dogodkov so aktivno sodelovale številne pomembne državne in strokovne institucije. Iz širokega nabora sodelujočih institucij, intenzivnega mednarodnega znanstvenega sodelovanja, množičnega poročanja medijev ter živahnih razprav o tematiki na družbenih omrežjih, v raziskovalnem, strokovnem in diplomatskem okolju je razvidno, da je projekt daleč presegel zastavljene cilje in je imel izjemen odmev v slovenski in latinskoameriški širši ter strokovni javnosti.

za njen prispevek k razvoju UP ter za pomembno vlogo pri uspešni realizaciji 8. Evropskega kongresa matematike, s katerim sta se okrepila ugled in prepoznavnost UP tako v globalni univerzitetni mreži kot tudi v slovenskem družbenem okolju.

Izr. prof. dr. Jasna Prezelj je visokošolska učiteljica s področja matematike, ki je leta 2000 doktorirala na Univerzi v Ljubljani ter predstavlja vodilno strokovnjakinjo svoje generacije na področju kompleksne analize. Na UP je zaposlena od 2014. Poleg znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela skrbi tudi za popularizacijo znanosti in prepoznavnost UP. Je namreč ustanoviteljica Matematičnega adventnega koledarja, ki ga UP FAMNIT pripravlja od 2015 naprej. Kot izredno aktivna članica organizacijskega odbora 8. Evropskega kongresa matematikov (skrb za sponzorska in donatorska sredstva, organizacija nagradnega natečaja, organizacija sekcije s področja algebrske in kompleksne geometrije ter satelitske konference za predstavnike slovenskih zavarovalnic in aktuarskih združenj) je pripomogla k njegovi uspešni izvedbi v letu 2021.

Na predlog UP FHŠ Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem za leto 2021 prejme Martina Blečić Kavur za objavo raziskovalnih rezultatov v reviji Nature.

Izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur se pri svojem raziskovanju osredotoča na arheologijo jugovzhodne Evrope, vzhodnega in srednjega Sredozemlja. Večinoma torej razpravlja o arheološki dediščini iz regije ter sistematično objavlja rezultate, predstavlja novosti na konferencah in prireja razstave na temo rezultatov. Kot strokovnjakinja za bronasto dobo jugovzhodne Evrope sodeluje v okviru konzorcija pod vodstvom Univerze v Yorku, Univerze na Dunaju ter Univerze Harvard, ki preučuje starodavno DNK bronastodobnih populacij Evrope. Prvi rezultati analiz do sedaj najobsežnejše analize starodavne DNK v Evropi so bili objavljeni decembra 2021 v reviji Nature; pokazali so, da je do največje migracije prazgodovinskih populacij z območja Evrope na prostor britanskega otočja prišlo že v pozni bronasti dobi in ne ob koncu starejše železne dobe, kot se je domnevalo dotlej.

Na predlog UP FHŠ Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem za leto 2021 prejme Katja Hrobat Virloget za znanstveno monografijo V tišini spomina: "Eksodus" in Istra, ki predstavlja preboj v antropološki znanosti in izjemen mejnik za slovensko ter istrsko družbo.

Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget sodi med najvidnejše slovenske antropologinje in etnologinje. Znanost je zaznamovala s svojimi prodornimi in odmevnimi raziskavami o mitologiji in spominu. V 2021 je z ddr. Giulio Beltrametti pridobila projekt Marie Curie Action na UP, ter s sodelovanjem pri vzpostavitvi "Mitskega parka" v Rodiku dosegla izjemen uspeh in odmevnost. V letu 2021 je izšla tudi njena obsežna monografija V tišini spomina: "Eksodus" in Istra, ki je plod 10-letne raziskave o življenju v treh obalnih mestih v povojnem obdobju in o prostovoljnosti migracij s tega območja po l. 1945, za katero je prejela Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva. Izvirno znanstveno delo prvič v slovenščini v takšnem obsegu in poglobljenosti, z mikroperspektive, skozi pričevanja najrazličnejših posameznikov predstavlja večstranskost pogledov na migracije v Istri po 2. svetovni vojni. Pri tem se posebej posveča vprašanjema molka in cenzure v študijah spomina, ki sta bila doslej poudarjena predvsem v francoskih antropoloških krogih, v slovenskih pa povsem zanemarjena. Z raziskavami zamolčanega zastavlja nova področja interdisciplinarnega sodelovanja, tokrat med antropologijo, psihoterapijo in psihoanalizo. Raziskava je bila deležna izjemnega odmeva tudi v širši javnosti, kar dokazujejo številne javne predstavitve in recenzije monografije.

Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem za leto 2021 prejme Elena Bužan za objavo 10 izvirnih znanstvenih člankov v bazi Web of Science v l. 2021.

Prof. dr. Elena Bužan, ki je leta 2007 doktorirala na Univerzi v Ljubljani, je na UP FAMNIT zaposlena že od njene ustanovitve. Njeno raziskovalno področje obsega kar nekaj prepletajočih se ved, kot so molekularna ekologija, biokemija, varstvena biologija, populacijska in varstvena genetika ter imunologija. Poseben poudarek njenih raziskav je na uporabi tehnik molekularne biologije v bazičnih in aplikativnih raziskavah s področij evolucije, biogeografije in varstva naravne dediščine. Njena bibliografija obsega 53 izvirnih znanstvenih člankov (10 jih je bilo objavljenih v 2021) v bazi Web of Science ter izkazuje 523 čistih citatov v tej isti bazi. Med drugim izjemno uspešno pridobiva mednarodne projekte: je vodja projekta Horizon "STEP CHANGE: Science Transformation in EuroPe through Citizens involvement in HeAlth, coNservation and enerGy rEsearch", sodelovala pa je pri uspešni izvedbi še treh projektov Horizon ter pri številnih drugih raziskovalnih projektih. Je tudi nacionalna koordinatorica konzorcija "European Reference Genomic Atlas" ter članica uredniškega odbora mednarodne znanstvene revije Ornitologia neotropical.

Na predlog UP PEF Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem za leto 2021 prejme Tina Štemberger za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja s poudarkom na razvoju pedagoške metodologije.

Izr. prof. dr. Tina Štemberger se raziskovalno usmerja v razvoj pedagoške metodologije, predvsem v ključne segmente zbiranja in obdelave podatkov. V svojih raziskavah naslavlja ključne prečne (ali mehke) kompetence, ki so v času hitrih in nepredvidljivih sprememb nepogrešljive: to so digitalne, podjetniške ter jezikovne kompetence, ki so ključnega pomena za optimalni razvoj posameznika in družbe ter zagotavljanje enakih možnosti in priložnosti za vseživljenjsko izobraževanje. Dr. Tina Štemberger izkazuje bogat raziskovalni opus: v zadnjem petletnem obdobju je tako samostojno ali v soavtorstvu objavila 20 izvirnih znanstvenih člankov ter 3 pregledne znanstvene članke. Večina jih je objavljenih v revijah, ki jih indeksira baza SCOPUS. Je tudi soavtorica oz. avtorica 4 znanstvenih monografij pri uglednih založbah. Njena monografija, ki sega na področje pedagoške metodologije, po mnenju recenzentov predstavlja temeljno pregledno delo tega področja. Sodelovala je pri številnih projektih: v 2017 je pridobila in vodila projekt "Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v pedagoških študijskih programih (ESS, 2017-2018)", v 2021 je pridobila temeljni projekt "Vključenost v predšolsko izobraževanje: dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenje (J5-3099)". V 2020 je bila prejemnica Priznanja za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ki ga podeljuje Pedagoški inštitut v sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije.

lzr. prof. dr. Mateja Jerman, ki je leta 2013 doktorirala iz poslovnih ved, se je na UP FM zaposlila že v 2007 in je vseskozi članica katedre za računovodstvo in revizijo. Kot nosilka in izvajalka sodeluje pri izvedbi več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Objavila je številne znanstvene članke v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah ter samostojna znanstvena poglavja v monografskih publikacijah. Je soavtorica znanstvene monografije in dveh visokošolskih učbenikov. Redno se udeležuje mednarodnih znanstvenih konferenc, mednarodnih izmenjav in strokovnih seminarjev. Leta 2013 je pridobila strokovni naziv preizkušena računovodkinja. Sodelovala je pri številnih raziskovalnih projektih ARRS, tržnih projektih in mednarodnem projektu IPA. Je članica programske skupine raziskovalnega programa "Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja". Leta 2009 in 2013 je prejela nagrado UP FM za svoje dosežke na pedagoškem področju. Bila je mentorica štirim zaključnim nalogam, od katerih je bilo eno izmed diplomskih del nagrajeno z nagrado "Srečko Kosovel" za študente Univerze na Primorskem. Vse od 2009 je tudi tutorka študentom s posebnimi potrebami.

Doc. dr. Barbara Kopačin je na UP PEF zaposlena od 2005, in sicer na področju didaktike glasbe. Je nosilka in izvajalka številnih visokošolskih predmetov s tega področja ter pomembno sooblikuje jedro kvalitetnih strokovnjakov za izobraževanje učiteljev na področju glasbe. Trenutno je članica Komisije za študentske zadeve Senata UP PEF, svoje delo v tem organu in nasploh pa opravlja z veliko zavzetostjo in zavedajoč se pomena pravih odločitev ter posledičnih dejanj za razvoj matične fakultete in univerze nasploh ter, kar je še pomembneje, za dobrobit študentov tako na študijskem kot tudi na obštudijskem področju. Z izkušnjami, ki jih je pridobila na svoji življenjski oziroma poklicni poti, zna kolegom svetovati, kako vzgajati nove generacije učiteljev ter kako konstruktivno in produktivno sodelovati s študenti. Pri svojem delu se ne posveča le razvijanju zmožnosti poučevanja in sodobnih modelov učenja glasbene umetnosti, s čimer bogati slovenski izobraževalni prostor, marveč se izredno srčno zavzema za študente, za delo in sodelovanje z njimi.

Na predlog UP FM nagrado "Srečko Kosovel" za študente Univerze na Primorskem za svojo diplomsko nalogo prejme Tina Šušteršič.

Tina Šušteršič je pod mentorstvom dr. Mateje Jerman napisala diplomsko nalogo z naslovom "Vpliv zakonskih sprememb na minimalno plačo in strošek dela". Namen naloge je bil v teoretičnem delu predstaviti zakonska izhodišča minimalne plače in njene obdavčitve ter preučiti najpomembnejše zakonske spremembe na tem področju v obdobju 2019-2020, v praktičnem delu pa z lastnimi primeri prikazati učinke spremenjene zakonodaje v navedenem obdobju za delavce, prejemnike minimalne plače, in delodajalce. Rezultati izračunov so pokazali, da obravnavane zakonske spremembe v obdobju 2019-2020 niso v celoti pozitivno vplivale na neto dohodek prejemnikov minimalne plače, saj bi bil ta višji, če do novele Zakona o dohodnini ne bi prišlo. Sprememba načina izračuna višine splošne olajšave je namreč negativno vplivala na neto dohodek prejemnikov minimalne plače. Ugotovitve naloge kažejo, da so bili v tem primeru učinki novele v nasprotju z glavnim ciljem novele. V nalogi so predstavljeni utemeljeni, argumentirani in tehtni sklepi, ki temeljijo na dobljenih rezultatih izračunov. Delo je smiselno strukturirano in predstavlja logično celoto, napisano na sistematičen način in z ustrezno uporabljeno strokovno terminologijo. Kandidatka je pri pisanju pokazala veliko mero natančnosti in odlično poznavanje obravnavane problematike, kar je bil rezultat nadpovprečno vloženega truda pri analizi izbrane teme. Pokazala je veliko mero kritičnega razmišljanja, sposobnost analitičnosti in sinteze usvojenih spoznanj. Izbrana tema je aktualna, njena obravnava pa izvirna. Izsledki raziskave predstavljajo strokovni prispevek na področju obdavčitve dohodkov iz zaposlitve.

Na predlog UP FAMNIT nagrado "Srečko Kosovel" za študente Univerze na Primorskem za svojo diplomsko nalogo prejme Besfort Shala.

Besfort Shala je pod mentorstvom izr. prof. dr. Russa Woodroofa pripravil diplomsko nalogo z naslovom "The Probabilistic Zeta Function of a Finite Lattice" ("Verjetnostna zeta funkcija na končni mreži"). V delu Besfort preučuje definicijo iz članka Kena Browna iz leta 2000. Malo preučevana definicija tega prispevka posplošuje Dirichletovo vrsto, pridobljeno iz (kosetne mreže) končne grupe, na podobno vrsto, dobljeno iz poljubne mreže. Prvotni namen naloge je bil, da bi študent poskušal izračunati, kaj se zgodi s to vrsto na preprostih primerih, kot je particijska rešetka. Študent je samostojno hitro opazil, da particijska rešetka običajno ne daje navadne Dirichletove vrste, saj se v bazi pojavljajo racionalna števila. Zato je nadaljeval z dokazovanjem previdnejše različice tega pa tudi podobnih rezultatov za druge razrede rešetk. Študentski raziskovalni projekt je uspešen, ko študent mentorju pove nekaj, česar še ne ve. Po besedah mentorja se je pri tem projektu to zgodilo zgodaj in večkrat. Dejansko je bil študent precej samostojen, saj je do več idej za definicije prišel večinoma sam. Rezultat projekta je dobro napisana naloga, ki je skorajda objave vreden članek.

Na predlog UP FVZ nagrado "Srečko Kosovel" za študente Univerze na Primorskem za svojo magistrsko nalogo prejme Ana Raner.

Ana Raner je pripravila magistrsko nalogo z naslovom "Effects of the High-Fat High-Sucrose Diet and Fish Oil Supplementation on Oxidative Modifications of Proteins and Phosphatidylcholines in the Rat Brain" pod mentorstvom doc. dr. Ane Petelin in somentorstvom dr . Lucie Mendez Lopez, v kateri je preučevala učinke t. i. "zahodne diete" in vpliv debelosti na kazalnike oksidativnega stresa v možganih podgan ter učinkovitost dodajanja ribjega olja v omenjene kazalnike. Naraščajoč trend dolgotrajnega uživanja zahodne diete namreč vodi v debelost in z debelostjo povezana različna kronična obolenja. Rezultati njenega dela predstavljajo potencial za odkritje mehanizmov ter patofizioloških poti škodljivih sprememb v možganih, povezanih z dolgotrajnim uživanjem zahodne diete, ter hkrati nakazujejo na zaščitno vlogo ribjega olja pred oksidativnimi poškodbami. Napredki na tem področju bi lahko pripomogli k razvoju učinkovitih personaliziranih prehranskih strategij, namenjenih preventivi pred oksidativnimi možganskimi poškodbami, vključno z uporabo prehranskih bioaktivnih učinkovin. Študentka je izdelala tematsko zahtevno in izvirno nalogo v angleškem jeziku, ki presega okvire študentskega magistrskega dela. Tema naloge, zahtevnost uporabljenih tehnik in analiz ter poglobljena diskusija z napotki za nadaljnje raziskave kažejo na njeno samostojnost in zanimanje za raziskovalno delo na področju dietetike in zdravja.

Na predlog UP PEF nagrado "Srečko Kosovel" za študente Univerze na Primorskem za svojo magistrsko nalogo prejme Veronika Valič.

Delo Veronike Valič povezuje področji didaktike športa in didaktike naravoslovja ter tako pomembno prispeva k uporabi in razumevanju medpredmetnega povezovanja. Namen magistrskega dela z naslovom "Medpredmetno povezovanje naravoslovja in športa" pod mentorstvom dr. Tadeje Volmut in dr. Nataše Dolenc Orbanić je bil skozi medpredmetno povezovanje enega in drugega področja povečati gibalno aktivnost učencev ter zmanjšati gibalno neaktivnost med samim poukom, obenem pa preveriti učinke medpredmetnega povezovanja na naravoslovno znanje o krvožilnem sistemu. Magistrsko delo predstavlja dobro načrtovano in korektno izvedeno empirično raziskovalno delo, ki je skladno s standardi znanstvene študije. Kandidatka je s pričujočo raziskavo odprla pogled na možnosti medpredmetnega povezovanja naravoslovja in športa, saj je tovrstnih raziskav, tako doma kot v tujini, zelo malo. Delo naj bi posredno vplivalo na načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa ter s tem spodbudilo uvajanje novega konceptualnega in organizacijskega sistema, ki slehernemu učencu zagotavlja kvalitetno in prilagojeno vzgojo ter izobraževanje, tako na področju športa kot naravoslovja.

Na predlog UP FHŠ nagrado "Srečko Kosovel" za študente Univerze na Primorskem za svojo doktorsko disertacijo prejme Aleksandar Jašarević.

Dr. Aleksandar Jašarević je doktorsko disertacijo z naslovom "Status in mobilnost žensk v kontekstu interpretacije železnodobnih elit severne Bosne" uspešno zagovarjal pod mentorstvom izr. prof. dr. Borisa Kavurja in izr. prof. dr. Martine Blečić Kavur. Disertacija se primarno nanaša na znanstveno področje arheologije, tj. prazgodovinske arheologije in kulturne antropologije. S številnih vidikov presega raven študijskih zahtev in hkrati odraža kandidatov izjemen dosežek na raziskovalnem področju mlajše prazgodovine. Znanstveni in inovativni prispevek k stroki ni samo izjemno pomembna in temeljito raziskana regionalna perspektiva kontekstualnega pogleda na ženske grobove širše regije severne Bosne in južne Panonije, ampak v nalogi definira številne multidisciplinarne hipoteze o ženski noši kot statusni oznaki prazgodovinskih družbenih elit. Njegove analize predstavljajo sodoben in izredno pomemben prispevek k obravnavanju arheoloških najdb ter razumevanju koncepta starejše železne dobe celotnega ozemlja zahodnega in srednjega Balkana, saj je to prva celovita študija te vrste. Prav tako disertacija predstavlja prelomen prispevek k uporabi sodobnih teorij v analizah prazgodovinske arheologije na področju jugovzhodne Evrope.

Skupina je v akademskem letu 2020/2021 pod mentorstvom doc. dr . Aleksandre Schuller v okviru študijskega predmeta Uprizarjanje in kultura izvedla na umetniški praksi temelječo raziskavo z naslovom HODI. BODI. Šlo je za projekt, v okviru katerega sta nastali interaktivna spletna galerija avtorskih videov HODI.BODI. in publikacija KNJIGA HOJ. Oba umetniškoterapevtska projekta sta nadaljevanje raziskovalno-ustvarjalnega procesa, v katerem so člani skupine s sodobno raziskovalno paradigmo reflektirali subjektivna doživljanja koronaleta 2020/21. Pri tem so jih zanimala tako lastna izkustva kakor dialog z izkušnjami obiskovalcev interaktivnega spletnega mesta, kjer so si slednji lahko ogledali šest avtorskih videov, nekakšnih osebnih videozgodb (BLIŽINA (Polona Žigo), KROG (Rok Novak), MEJA (Ana Cikac), SPREMLJEVALCI (Maja Apat), ODHOD (Milica Golijanin) in TIŠINA (Marija Božić)), v katerih avtorji odgovore na z epidemijo povezana vprašanja iščejo na bolj ali manj samotnih hojah, v naravi in na praznih ulicah svojih mest, ter obiskovalce strani spodbujajo k delitvi lastnih občutkov, čustev, podob in drugih vtisov o usodnem letu, ki je v naša življenja prineslo toliko sprememb, s čimer je prihajalo preprostega skupnega iskanja vsaj začasnih odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. Obiskovalci spletnega mesta so lahko dostopali tudi do KNJIGE HOJ, ki vsebuje dvanajst predlogov za hojo in ustvarjalno refleksijo notranjega doživljanja koronaobdobja; besedila in risbe so prispevali vsi člani projektne skupine, oblikovanje publikacije, ki je tudi s pomočjo medijev dosegla velike odmev med splošno in strokovno javnostjo in jo danes pri svojem pedagoškem/terapevtskem delu uporabljajo številni učitelji in psihoterapevti v Sloveniji, pa je samostojno delo Marije Božić. Aprila 2021 je izšla tudi tiskana inačica KNJIGE HOJ v nakladi 300 izvodov. Skupina podiplomskih študentov je tako s svojim raziskovalno-ustvarjalnim delom in z njegovimi umetnostnoterapevtskimi učinki izkazala izjemen (ob)študijski dosežek in pomembno prispevala k prepoznavnosti UP kot sodobne visokošolske ustanove, odprte za nove raziskovalne paradigme ter umetniške projekte, namenjene dobrobiti širše skupnosti na lokalni in nacionalni ravni.

Amar Babić je doktorski študent 3. letnika Matematičnih znanosti na UP FAMNIT. Od 2018 je aktiven član Študentskega sveta UP FAMNIT, od 2020 tudi njegov podpredsednik. V tem času je aktivno sodeloval pri organizaciji številnih dogodkov za študente. Promocijsko dejavnost za Študentski svet izvaja na različnih dogodkih, med drugim na Orientacijskih dnevih in srečanjih brucev. Prav tako je v sodelovanju s Službo za komuniciranje UP FAMNIT odgovoren za promocijo raznih dogodkov in posredovanje novic preko družbenih omrežij Študentskega sveta UP FAMNIT in ostalih kanalov. Pri tem stremi k opremljanju študentov s čim več uporabnimi informacijami, vedno pa jim na voljo ostaja tudi za individualna vprašanja. Skrbi tudi za (grafično) oblikovanje vsebin tako, da se jih čim bolj približa študentom. Od 2019 je predstavnik študentov v Upravnem Odboru UP. V študijskem letu 2020/21 je bil vodja prostovoljcev na 8. Evropskem kongresu matematike, ki ga je junija letos naša univerza gostila v Portorožu. Poleg opravljanja funkcije koordinatorja prostovoljskega dela je pomagal pri izdelavi velike zaloge promocijskih materialov ter pridobivanju zajemnih baz podatkov za lažjo analizo informacij o udeležencih kongresa. Bil je tudi del skupine za tehnično podporo pri delovanju videokonferenčnega sistema Zoom na sami lokaciji in preko spleta. Od 2019 je tehnična podpora prireditvam "Matematični izleti v vesolje" na UP FAMNIT. Opravljal je delo prostovoljca na 10. matematičnem poletnem taboru "Matematika je kul" za dijake, kjer je prevzel vlogo skrbnika udeležencev. Ob vsaki ponujeni priložnosti UP aktivno promovira tudi na mednarodni ravni (obisk osnovnih in srednjih šol, univerz, predstavitve). Med drugim je letos gostoval na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Tuzli, kjer je predstavil prednosti prostovoljnega dela na 8ECM ter študijske programe na UP, poleg tega pa je na Erasmus Days 2021, ki jih je organizirala UP, predstavil sistem sodelovanja tujih študentov s študenti tutorji. Vlogo tutorja na UP FAMNIT je pričel opravljati 2021.

Kristina Uršič Jakomin se je na Fakulteti za vede o zdravju, ki letos obeležuje svojo 20. obletnico, zaposlila 2008 sprva kot samostojna strokovna delavka, od leta 2021 pa opravlja naloge vodje Službe za kakovost in študijske zadeve. S pozitivnim notranjim zanosom in s tendenco po neprestanem izboljševanju je na fakulteti gradila področje kakovosti in razvoja študijskih programov. Kot ključni povezovalni člen, administrativno jedro in opora pri razvoju študijskih programov, česar je bilo v preteklem obdobju na Fakulteti za vede o zdravju veliko, tesno sodeluje s pedagoškimi sodelavci. Poleg rednih zadolžitev na področju študijske dejavnosti je na področju kakovosti v letu 2021 intenzivno sodelovala pri prenovi sistema zajema študentskih mnenj, pri popisu delovnih procesov na fakulteti, pri poglobljeni analizi zaposljivosti diplomantov, pri oblikovanju in vzpostavljanju sistema kakovosti na fakulteti in univerzi - natančneje pri zaključevanju zanke kakovosti. Predvsem velja izpostaviti njeno gonilno vlogo pri celoviti prenovi sistema zajema študentskih mnenj na Univerzi na Primorskem (prenova ankete z oprijemališči na standarde kakovosti, izoblikovanje strukturiranih fokusnih skupin in aktualno potekajoča prenova vrednotenja kliničnih in praktičnih okolij). Njen nepogrešljiv prispevek se kaže v velikem in nesebičnem vložku truda v sistematično raziskovanje, zbiranje, urejanje, poročanje podatkov, oblikovanje informacij ter analiz in spremljanja dobrih praks v tujini. Vse to izvede z nasmehom in kančkom pretkane ironije ob opravljanju rednih administrativnih nalog. Kristino odlikujejo lastnosti, dragocene v vsakem kolektivu. Vztrajno in pretanjeno poganja in povezuje ljudi vpete v aktivnosti na njenem delovnem področju. Vedno pripravljena 'na novosti', zna zasaditi 'seme' in ga negovati da vzklije. V odnosih jo odlikuje pozitivnost, dobra volja in odločnost, zato je nepogrešljiva članica kolektiva in pomemben del duha fakultete. Zaradi osebnostnih odlik, neumornega in konstruktivnega dela ter visoke stopnje lojalnosti, tako do Fakultete za vede o zdravju kot Univerze na Primorskem, si Kristina Uršič Jakomin zasluži zahvalo Univerze na Primorskem za leto 2021.

PR: UP