Evropska vesoljska agencija (ESA) v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije (angleško Joint Research Institute - JRC) letos organizira že 15. poletno šolo o globalnem satelitskem navigacijskem sistemu, s ciljem usposabljanja prihodnjih generacij znanstvenikov in inženirjev, podpore vesoljskemu programu in spodbujanja inovacij na področju aplikacij povezanih z vesoljem.

Na poletni šoli, ki od 15. 7. do 26. 7. 2024 poteka v Novem mestu, sodelujejo številni mednarodno priznani predavatelji, ki bodo udeležencem celovito predstavili področje satelitske navigacije – globalni satelitski navigacijski sistem (angleško Global navigation satelite system - GNSS), njegove signale, procesiranje opazovanj v sprejemniku in končno rešitev, tj. določanje položaja, navigacije in točnega časa (angleško position – navigation – time – PNT). Program vključuje tako implementacijo kot komercializacijo GNSS produktov, vključno s pravicami intelektualne lastnine in patenti ter poslovne strategije. Udeleženci bodo razpravljali tudi o bodočih usmeritvah na področju satelitskih sistemov.

Glavna organizatorja dogodka v Sloveniji sta Jose Angel Avila Rodriguez, vodja bodočega programa navigacije pri ESI (angleško Head of Future Navigation Programmes at ESA), in Georgios Giannopoullos, vodja področja vesoljskih tehnologij in varne povezljivosti  pri JRC, Ispra, Italija (angleško Head of the Technologies for Space, Security and Connectivity Unit at EC/JRC). Na otvoritvenem dogodku je kot uvodni govorec sodeloval tudi bivši generalni direktor ESE Jean-Jacques Dordain. Poudaril je pomen inovacij, sodelovanja in vlaganja v izobraževanje področju vesolja za napredek družbe.

Jose Angel Avila Rodriguez, ki je predstavil vizijo in cilje ESE na področju navigacije v prihodnosti, je poudaril pomen nadaljevanja vlaganj v  izjemno uspešen program Galileo. Dejal je, da ga veseli, da je vsako leto za poletno šolo, ki se je letos udeležuje 60 študentov in mladih strokovnjakov z vsega sveta, veliko zanimanje ter dodal: »Veseli me, da ravno letos poteka v Sloveniji – ko država praznuje dvajsetletnico članstva v Evropski uniji in bo kmalu še okrepila sodelovanje z ESO kot polnopravna članica.« 

Georgios Giannopoulos je predstavil sistem upravljanja in skupne aktivnosti Evropske komisije, Evropske vesoljske agencije in Agencije EU za vesoljski program (angleško European Union Agency for the Space Programme – EUSPA) pri razvoju Galilea - najbolj natančnega satelitsko navigacijskega sistema na svetu.   

Vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer, ki je v okviru dogodka predstavila ključne dosežke slovenskega vesoljskega sektorja, je poudarila, da Slovenija, ki bo 1. 1. 2025 postala polnopravna članica ESE, postaja vse pomembnejši akter na globalnem vesoljskem trgu. Poudarila je, da je Slovenija v zadnjih letih uspela zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednje velikih podjetij. Nekatera od njih so na posameznih nišnih vesoljskih področjih uspela prevzeti celo vodilno vlogo. Predvsem so se izkazala na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij in novih materialov. Trenutno so v vesolju trije slovenski sateliti. Najbolj inovativen med njimi je satelit Skylabs Trisat-R, ki predstavlja pomemben evropski dosežek miniaturizacije vesoljskih tehnologij, ki uspešno deluje tudi v težkih pogojih orbite na višini 6000 km nad Zemljo. Satelit Nemo HD, ki je eden prvih evropskih satelitov z videom v skoraj realnem času, pa se je izkazal za zelo koristnega pri soočanju s požarom na Krasu.

V letu 2023 je Slovenija pripravila nacionalno vesoljsko strategijo, ki je eden od ključnih pogojev za polnopravno članstvo. Ambicije vizije »Slovenski prostor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost« so tako opredeljene v petih strateških stebrih.

Poleg razvoja tehnologij je poudarek na sodelovanju znanosti in gospodarstva ter ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj. Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne, je poudarila: »Eden ključnih stebrov strategije je zagotavljanje bodoče generacije znanstvenikov, inženirjev in mladih strokovnjakov za vesolje. Ozaveščanje novih generacij o tem, kako pomembno je vesolje in koliko možnosti je odprtih za njihov poklicni razvoj, je ključnega pomena za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja. Zato me še posebej veseli, da je Poletna šola o GNSS letos organizirana v Sloveniji«.

Breda Bunič z Ministrstva za obrambo je predstavila pomen vesolja kot operativne domene, v obrambnem in vojaškem smislu. Orisala je aktivnosti, ki potekajo na Ministrstvu za obrambo za implementacijo Vesolja kot strateške in operativne domene. Izpostavila je tudi pomembnost ozaveščenosti širše družbe o odvisnosti od vesolja in posledično krepitev njene odpornosti, tudi v skladu s Strategijo civilne obrambe. Poudarila je izjemno pomembnost vesolja za izvajanje vojaških operacij ter sodelovanja z nacionalnimi in mednarodnimi partnerji na področju urejana Vesolja kot operativne domene. Izpostavila je predvsem sodelovanje z odlično slovensko vesoljsko industrijo, ki je med drugim prispevala merilne komponente pri nedavni izstrelitvi Ariane 6, z inovativno slovensko akademsko sfero - v okviru raziskovalno razvojnih projektov – od faze raziskovanja do industrializacije produktov za dvojno rabo, produktov koristnih za širšo družbo, pa tudi za odvračanje nevarnosti in uporabo pri delovanju v operativni domeni Vesolje. Pomembno je tudi sodelovanje v okviru mednarodnih integracij kot sta NATO in EU ter preko bilateralnih partnerstev, saj je naloga, da ohranimo prost dostop do vesolja za vse ter da uveljavimo načelo odgovornega obnašanja v vesolju, pretežka, da bi jo lahko opravili brez sodelovanja enako mislečih partnerjev.

Vesolje je vir storitev, ki omogočajo življenje kot ga poznamo danes, je priložnost za znanstveni in ekonomski razvoj, predstavlja prihodnost za naše naslednike ter je tudi domena v okviru katere moramo poskrbeti za svojo varnost, za obrambo lastnih interesov in odvračanje nevarnosti iz, za in v vesolju. Ministrstvo za obrambo torej z implementacijo Vesolja kot operativne domene deluje v smeri zagotovitve nemotenega delovanja (svojih, nacionalnih in v okviru EU), sistemov in storitev, ki jih le ti zagotavljajo.

Globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) se nanaša na katero koli satelitsko konstelacijo, ki zagotavlja storitve globalnega določanja položaja, navigacije in določanja točnega časa. Trenutno je na voljo več sistemov GNSS: Galileo (EU), GPS (ZDA), BeiDou (Kitajska) in GLONASS (Rusija). Z uporabo vesoljskih signalov vsak od teh sistemov posreduje podatke o obsegu in času sprejemnikom, ki podpirajo GNSS, ti pa nato te podatke uporabijo za določitev lokacije. Glede na poročilo  EUSPA o opazovanju Zemlje in GNSS so svetovni prihodki iz GNSS in opazovanja Zemlje leta 2023 znašali približno 260 milijard EUR oziroma 3,4 milijarde EUR. Do leta 2033 naj bi svetovni prihodki GNSS dosegli 580 milijard EUR, storitve, ki jih omogočajo naprave GNSS, pa naj bi ustvarile več kot 80 odstotkov skupnih prihodkov GNSS. Poleg tega bodo globalne pošiljke GNSS do leta 2027 dosegle 2 milijardi enot na leto, naprave GNSS pa naj bi po napovedih do leta 2033 dosegle skoraj 9 milijard enot. Prihodke od komponent in sprejemnikov GNSS, sistemskih integratorjev in programske opreme/storitev z dodano vrednostjo ustvarjajo predvsem podjetja s sedežem v ZDA in Evropi. ZDA ohranjajo največji delež trga (več kot 30 odstotkov), tesno pa jim sledi Evropa (skoraj 25 odstotkov). GNSS aplikacije imajo pomemben vpliv na petnajstih segmentih, predstavljenih v poročilu, in sicer na kmetijstvo, gozdarstvo, infrastrukturo, letalstvo, pomorstvo, železniški in cestni promet, urbani razvoj, okolje in biotsko raznovrstnost, turizem, zdravje, obvladovanje izrednih razmer, humanitarno pomoč, energetiko ter kulturno dediščino. GNSS sistemi, na primer v kmetijstvu, na podlagi avtomatizacije in izboljšanih nadzornih mehanizmov omogočajo doseganje večje učinkovitosti ob hkratnem zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Številne aplikacije v prometu omogočajo večjo varnost na podlagi izboljšanih nadzornih mehanizmov, pa tudi optimizacijo transportnih poti, in podobno. Za podrobnejše informacije o vplivu GNSS na svetovno gospodarstvo, si oglejte poročilo o trgu opazovanja Zemlje in GNSS agencije EUSPA.

Več informacij o ESA programu navigacije je na spletni strani https://www.esa.int/Applications/Satellite.navigation in https://linkedin.com/company/esa-navigation.

VIR - Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport