Na Prešernovem trgu v Ljubljani je konec minulega tedna potekal informativni dogodek o uporabi jedrske energije, s katerim se tudi Slovenija pridružuje mednarodni pobudi Stand up for nuclear, ki vsako jesen z organizacijo javnih dogodkov predstavlja pomembnost jedrske energije za ohranjanje čistega okolja.
Datum objave:
23. september 2024
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Arhiv Mreže mlade generacije pri DJS
Na Prešernovem trgu v Ljubljani je konec minulega tedna potekal informativni dogodek o uporabi jedrske energije, s katerim se tudi Slovenija pridružuje mednarodni pobudi Stand up for nuclear, ki vsako jesen z organizacijo javnih dogodkov predstavlja pomembnost jedrske energije za ohranjanje čistega okolja.
Dogodek so pripravili člani Mreže mlade generacije, ki deluje pod okriljem Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, na njem pa so širši javnosti skušali predstaviti pogled mladih na potencial, ki ga jedrska energija predstavlja za čisto, zanesljivo, varno in ekonomsko vzdržno oskrbo z energijo v prihodnosti. Mladi jedrski strokovnjaki so na poljuden način obiskovalcem predstavili jedrsko tehnologijo ter osvetliti nekatere mite, povezane z njo. Mimoidoči so lahko spoznavali ionizirajoče sevanje, delovanje NEK-a, primerjali različne vire elektrike v Sloveniji, preučili zanesljivost in neodvisnost jedrske energije ter se poučili o raziskavah in razvoju novih tehnologij jedrskih reaktorjev.
Kot so zapisali organizatorji, je jedrska energija že danes največji nizkoogljični energijski vir v Evropi in Sloveniji. Poleg tega je edini nizkoogljični vir, ki lahko v celoti nadomesti »energetske storitve«, ki nam jih danes zagotavljajo fosilni viri. Za razliko od nestanovitnih obnovljivih virov energije, kot sta vetrna in sončna energija, jedrske elektrarne zagotavljajo stabilno in neprekinjeno oskrbo z energijo. Visoka energijska gostota jedrskega goriva pa omogoča, da jedrske elektrarne obratujejo leto in pol z eno pošiljko goriva ter zmanjšujejo izkoriščanje naravnih virov. Možnost skladiščenja goriva zmanjšuje tudi uvozno odvisnost države od tujih virov. Poleg tega jedrska energija potrebuje najmanjšo površino na enoto pretvorjene energije, zato ima najmanjši vpliv na zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Člani Mreže mlade generacije ob tem še izpostavljajo, da oskrba z energijo ni le električna energija. Več kot 70 odstotkov končne energije v Sloveniji namreč potrebujemo v obliki toplote in tekočih goriv. Napredne jedrske tehnologije z visokimi obratovalnimi temperaturami in izboljšanim dinamičnem obratovanju (prilagajanje moči potrebam omrežja), ponujajo celostno razogljičenje oskrbe. Napredni jedrski gorivni cikli omogočajo skoraj popolno recikliranje in zmanjšanje radiotoksičnosti visoko radioaktivnih odpadkov iz nekaj 10.000 let na nekaj 100 let. Poleg tega hitri reaktorji omogočajo 60-krat večjo stopnjo izrabe goriva in rabo naravnega urana.
Kot so zapisali organizatorji, je jedrska energija že danes največji nizkoogljični energijski vir v Evropi in Sloveniji. Poleg tega je edini nizkoogljični vir, ki lahko v celoti nadomesti »energetske storitve«, ki nam jih danes zagotavljajo fosilni viri. Za razliko od nestanovitnih obnovljivih virov energije, kot sta vetrna in sončna energija, jedrske elektrarne zagotavljajo stabilno in neprekinjeno oskrbo z energijo. Visoka energijska gostota jedrskega goriva pa omogoča, da jedrske elektrarne obratujejo leto in pol z eno pošiljko goriva ter zmanjšujejo izkoriščanje naravnih virov. Možnost skladiščenja goriva zmanjšuje tudi uvozno odvisnost države od tujih virov. Poleg tega jedrska energija potrebuje najmanjšo površino na enoto pretvorjene energije, zato ima najmanjši vpliv na zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Člani Mreže mlade generacije ob tem še izpostavljajo, da oskrba z energijo ni le električna energija. Več kot 70 odstotkov končne energije v Sloveniji namreč potrebujemo v obliki toplote in tekočih goriv. Napredne jedrske tehnologije z visokimi obratovalnimi temperaturami in izboljšanim dinamičnem obratovanju (prilagajanje moči potrebam omrežja), ponujajo celostno razogljičenje oskrbe. Napredni jedrski gorivni cikli omogočajo skoraj popolno recikliranje in zmanjšanje radiotoksičnosti visoko radioaktivnih odpadkov iz nekaj 10.000 let na nekaj 100 let. Poleg tega hitri reaktorji omogočajo 60-krat večjo stopnjo izrabe goriva in rabo naravnega urana.
Ključnega pomena je vlaganje v izobraževanje
Člani Mreže mlade generacije še opozarjajo, da je za zagotavljanje čistejše, bolj zanesljive in pravičnejše oskrbe z energijo v prihodnosti ključno tudi vlaganje v izobraževanje, raziskave in razvoj jedrske tehnologije v Sloveniji. V Sloveniji imamo že dobro vzpostavljen sistem vlaganj v razvoj in raziskave tehnologij izrabe obnovljivih virov, potrebujemo pa še celostno strategijo za dolgoročni razvoj jedrskega programa.
Jan Malec, predsednik Mreže mlade generacije, raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko Instituta Jožef Stefan in asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je ob petkovem dogodku povedal: »V Mreži mlade generacije podpiramo gradnjo novih jedrskih elektrarn v Sloveniji, saj je jedrska energija nizkoogljični vir, ki deluje ko sonce ne sije in veter ne piha. Danes ljudje uporabljamo več kot dve tretjini energije iz fosilnih virov in za njihovo opustitev bomo potrebovali vse nizkoogljične vire. Tudi gradnja ene nove jedrske elektrarne v Sloveniji ne bo zadostovala, saj bomo v naslednjih dvajsetih letih zaprli tako TEŠ 6 kot NEK, poraba električne energijo pa bo zaradi elektrifikacije transporta, ogrevanja in drugih sektorjev zrasla.«
Simon Lončarič, študent strojništva na ljubljanski Fakulteti za strojništvo in študentski sodelavec na IJS je poudaril vlogo jedrske energije pri nizokogljični oskrbi z energijo. Anže Mihelčič, doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko in raziskovalec na IJS, je izpostavil, da je jedrskih odpadkov malo, za njih pa je dobro poskrbljeno in poudaril, da izrabljeno jedrsko gorivo ne predstavlja nevarnosti za ljudi in okolje ter lahko služi tudi kot strateška zaloga, saj vsebuje še veliko neizkoriščenega energijskega potenciala. Eva Bahčič, inženirka za analize iz GEN energije, je razložila, da ima jedrsko gorivo veliko energijsko gostoto, saj se pri cepitvi atoma sprosti milijonkrat več energije kot pri zgorevanju fosilnih goriv. Zaradi velike gostote tako z jedrsko energijo porabimo manj naravnih virov in proizvedemo manj odpadkov. Luka Budin, študent ljubljanske Pravne Fakulteta pa je poudaril, da mora biti vprašanje o rabi jedrske energije naslovljeno celostno, tudi z vidika družboslovja. Izpostavil je, da se mladi želijo aktivno vključevati v snovanje energetske prihodnosti in vse povabil na dogodek Razprava mladih o JEK2, ki bo 14.oktobra v Cankarjevem domu.
Jan Malec, predsednik Mreže mlade generacije, raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko Instituta Jožef Stefan in asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je ob petkovem dogodku povedal: »V Mreži mlade generacije podpiramo gradnjo novih jedrskih elektrarn v Sloveniji, saj je jedrska energija nizkoogljični vir, ki deluje ko sonce ne sije in veter ne piha. Danes ljudje uporabljamo več kot dve tretjini energije iz fosilnih virov in za njihovo opustitev bomo potrebovali vse nizkoogljične vire. Tudi gradnja ene nove jedrske elektrarne v Sloveniji ne bo zadostovala, saj bomo v naslednjih dvajsetih letih zaprli tako TEŠ 6 kot NEK, poraba električne energijo pa bo zaradi elektrifikacije transporta, ogrevanja in drugih sektorjev zrasla.«
Simon Lončarič, študent strojništva na ljubljanski Fakulteti za strojništvo in študentski sodelavec na IJS je poudaril vlogo jedrske energije pri nizokogljični oskrbi z energijo. Anže Mihelčič, doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko in raziskovalec na IJS, je izpostavil, da je jedrskih odpadkov malo, za njih pa je dobro poskrbljeno in poudaril, da izrabljeno jedrsko gorivo ne predstavlja nevarnosti za ljudi in okolje ter lahko služi tudi kot strateška zaloga, saj vsebuje še veliko neizkoriščenega energijskega potenciala. Eva Bahčič, inženirka za analize iz GEN energije, je razložila, da ima jedrsko gorivo veliko energijsko gostoto, saj se pri cepitvi atoma sprosti milijonkrat več energije kot pri zgorevanju fosilnih goriv. Zaradi velike gostote tako z jedrsko energijo porabimo manj naravnih virov in proizvedemo manj odpadkov. Luka Budin, študent ljubljanske Pravne Fakulteta pa je poudaril, da mora biti vprašanje o rabi jedrske energije naslovljeno celostno, tudi z vidika družboslovja. Izpostavil je, da se mladi želijo aktivno vključevati v snovanje energetske prihodnosti in vse povabil na dogodek Razprava mladih o JEK2, ki bo 14.oktobra v Cankarjevem domu.
Omenjeni dogodek sicer sodi v okvir mednarodne pobude Stand up for nuclear, ki vsako jesen z organizacijo javnih dogodkov predstavlja pomembnost jedrske energije za ohranjanje čistega okolja. Gibanje se je začelo kot enodnevni dogodek, ki se je v zadnjih letih razvil in razširil po celem svetu, pri čemer so v številnih mestih po Avstraliji, Franciji, Kanadi, Braziliji, Združenih državah Amerike, Španiji in drugih državah že oziroma še bodo potekale razprave, zborovanja in dogodki na temo miroljubne rabe jedrske energije. (bj)
VIR: Naš Stik
