Glavni namen srečanja je bil predstavitev izvedbenih in strateških razvojnih projektov Dravskih elektrarn Maribor. Med izvedbenimi projekti izstopa prenova jezu Markovci in rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne Formin; pomembna projekta pa sta še sanacija vibracijskega stanja generatorjev in obnova sekundarnih sistemov na obstoječih proizvodnih enotah. Pri pomembnih razvojnih projektih družbe je beseda tekla o postavitvi sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin skupne moči 30 MW in o postavitvi treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije. Predstavljene so bile aktivnosti, ki se odvijajo pri projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak in pri projektu postavitve hranilnikov električne energije za zmanjšanje odstopanj proizvodnje skupine HSE. Omenjene so bile tudi raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije za pridobivanje električne energije kjer se izvedba pilotnega projekta z uporabo suhe vrtine načrtuje že v letošnjem letu, medtem ko se potencialne lokacije za postavitev geotermalnih elektrarn binarnega sistema še proučujejo. Prisotni so si izmenjali tudi poglede na možnosti sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in raziskovalnimi infrastrukturami na področju digitalizacije znanosti. Skupno sodelovanje bi predstavljalo nove možnosti za nadaljnji razvoj informacijske infrastrukture  v znanstvenoraziskovalnih in izobraževalnih organizacijah v državi ter nove možnosti pri sodelovanju med gospodarstvom in znanostjo.

Aleksander Brunčko, generalni direktor DEM je povedal: »Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz obstoječih elektrarn ter ohranjanje le-teh v najvišji pripravljenosti ostaja pomembno vodilo naše družbe. Če pa želimo slediti zavezam države ter lastnim usmeritvam in ciljem glede povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, se moramo dodatno angažirati pri postopkih umeščanja v prostor in vložiti vse napore v realizacijo strateških razvojnih projektov. Prostor, znanje in razpoložljiva električna energija pa nam omogočajo, da sodelujemo tudi pri realizaciji projektov na področju nadaljnjega razvoja raziskovalnih infrastruktur«. 

Mag. Damjan Seme, direktor DEM je ob tem dodal: »Smo v obdobju številnih večjih in manjših investicij, ki jih načrtujemo realizirati v prihodnjih letih. Naš cilj je do leta 2026, s postavitvijo novih proizvodnih enot, dvigniti skupno moč Dravskih elektrarn Maribor s trenutnih 600 MW na 750 MW ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov«.  

Dr. Viktor Vračar, generalni direktor HSE: »Hidroelektrarne, ki delujejo pod okriljem Dravskih elektrarn Maribor, proizvedejo največ okolju prijazne električne energije v Sloveniji in so s tega vidika zagotovo najpomembnejša družba skupine HSE. Vsi naši razvojni načrti so namreč usmerjeni v zagotavljanje hitrega in učinkovitega prehoda v brezogljično družbo. Dravske elektrarne Maribor bodo na tem področju odigrale izjemno pomembno vlogo, saj bi lahko po načrtih že v drugi polovici tega desetletja za približno četrtino dvignile inštalirano moč svojih elektrarn ter posledično povečale proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. V celotni skupini HSE imamo v pripravi ali gradnji več projektov za izkoriščanje vodne, sončne, vetrne in geotermalne energije. Na področju odgovorne proizvodnje električne energije, ki bo zanamcem zagotovila čistejšo prihodnost, tako ostajamo vodilni v Sloveniji.«

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič je ob srečanju spomnil na pomembnost sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo. »Da se bo Slovenija lahko kot družba bolj učinkovito soočala z vse večjimi tveganji, moramo zagotoviti, da je znanstvenoraziskovalna dejavnost kot horizontalna dejavnost aktivno povezana v vse družbene podsisteme, še posebej v gospodarstvo. V tej luči moramo iskati možnosti tudi za sinergije, ki bodo omogočile trajnostno in okolju prijazno energetiko in digitalizacijo. Raziskovalna skupnost mora biti v odnosu do gospodarstva odprta tako z rezultati raziskovalne dejavnosti kot tudi z raziskovalno infrastrukturo.