Ministra sta v svojih uvodnih nagovorih zjutraj poudarila pomen dobrega sodelovanja med občinskim, regionalnim in državnim nivojem ter izpostavila ključno vlogo kohezijskih sredstev pri zmanjšanju razvojnih razlik med regijami. Slovenske regionalne dneve poleg Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko organizirajo še Geografski inštitut Antona Melika, Slovenski regionalni razvojni sklad in Združenje regionalnih razvojnih agencij.

Kot je uvodoma naglasil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek, je Slovenija v zelo pomembnem obdobju, ko se zaključuje eno in začenja drugo programsko obdobje evropske kohezijske politike. Minister je povedal, da je Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 potrjen s strani vlade in obeh kohezijskih regij ter napovedal, da bomo v kratkem program poslali v Bruselj. »Pričakujemo, da bo Evropska komisija potrdila program sredi decembra, z naslednjim letom pa bomo lahko začeli črpati evropska sredstva programskega obdobja 2021 – 2027,« je dejal dr. Jevšek in poudaril: »Danes smo torej na predzadnji stopnici, da zaključimo eno od prioritet nove vlade, ki je začela mandat 1. junija 2022. Časa smo imeli izjemno malo.«

Minister je povedal, da je Slovenija upravičena do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev, ki jih bo preko petih vsebinskih ciljev vlagala v razvoj države in družbe. »Če Kohezijska regija Zahodna Slovenija po razvitosti že presega povprečje razvitosti Evropske unije, Kohezija regija Vzhodna Slovenija za tem povprečjem še zaostaja,« je povedal minister Jevšek in dejal, da se razlike med slovenskimi regijami sicer že zmanjšujejo, a z rezultati še ne moremo biti zadovoljni, saj se neenakomeren razvoj kaže v slabši kakovosti življenja ljudi na vzhodu države.

Minister Jevšek je izrazil prepričanje, da nam bo skupaj uspelo premostiti razlike in zagotoviti skladen regionalni razvoj. Enakega mnenja je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, ki je pohvalil dosedanje dobro sodelovanja vseh deležnikov, katerih naloga je krepitev regionalnega razvoja. »Skozi mehanizem Dogovori za razvoj regij smo za projekte v minulem obdobju 2014–2020 sklenili 218 odločitev o podpori v vrednosti dobrih 474 milijonov evrov,« je povedal minister Han ter dodal, da so se Dogovori za razvoj regij kljub poznemu začetku in nekoliko oteženim postopkom izkazali kot instrument, katerega je bilo vredno obdržati. Priznal je, da so ti dogovori pogosto trd oreh, saj usklajevanja potekajo horizontalno in vertikalno. Obenem je to minister označil kot prednost: »Tam, kjer je usklajevanje, tam je sodelovanje. In več kot je sodelovanja, več je lahko sinergijskih učinkov. Idealna primera sta v tem kontekstu Povezovalni vodovod Ilirska Bistrica – Rodik, kjer sodelujeta obe kohezijski regiji ter Krvavški vodovod, kjer sodelujeta Osrednjeslovenska in Gorenjska regija.«

Minister Han je naglasil pomen kohezijskih sredstev, saj je Slovenija ena od držav, katere razvoj je nadpovprečno odvisen od evropskih sredstev. »Ocenjen delež javnih investicij financiranih iz evropskih sredstev je namreč kar 30 %, medtem ko ta v EU znaša le 8,5 %. V prihodnosti bo tako potrebno zagotoviti nacionalna sredstva in se ne bomo smeli toliko zanašati zgolj na kohezijska sredstva ter solidarnost EU,« pravi Han. Ob tem je poudaril pomen podatkov za strateško odločanje in planiranje. »Danes so tu tudi naši pomembni partnerji, na katerih podatke se dnevno opiramo in dejstvo je, da morajo biti ti zbrani na način, da so uporabni in razumljivi, zato me veseli, da poteka usklajevanje med izvajalci in uporabniki tudi na tem področju.«

Ministra bosta popoldan obiskala tudi manjšo ekonomsko-poslovno cono v Občini Podlehnik, kjer se bosta sestala z župani okoliških občin, s katerimi bosta govorila o navezavi obmejnih problemskih območij na pomembne prometne koridorje ter regijska središča in o pozicioniranju obmejnih problemskih območij v novi finančni perspektivi. 

PR: MGRT