Jutri bo minilo 23 let odkar je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska himna. Gre za pomemben dogodek v slovenski zgodovini, zato je bil ta datum izbran za dan, ko se poklonimo slovenskemu športu. Letos je ob priložnosti državnega praznika dan slovenskega športa Banka Slovenije izdala tudi nov zbirateljski kovanec.

Minister je ob tej priložnosti dejal: »Slovenske zastave nikoli ne vihrajo tako ponosno in naša srca nikoli ne bijejo tako enotno kot takrat, ko spodbujamo naše ase na največjih športnih prireditvah. Šport je vir zadovoljstva, zabave in ponosa. Povezuje nas skozi vsa življenjska obdobja, ne glede na starost, spol ali politično pripadnost.

Prav zato smo začeli športu vračati, kar nam ves čas daje. Tudi zato, da ostane v čim večji meri dostopen prav vsem. Odkar je pod našim okriljem povečujemo finančna sredstva za vse segmente športa, pripravljamo pa tudi več izboljšav zakonodaje.

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem športnikom in športnicam, prostovoljcem, in vsem, ki delajo v športu, funkcionarjem in nenazadnje tudi staršem, za vse, kar so Sloveniji dali na področju športa.

Vemo, kako koristen je za naše zdravje in dobro počutje. Zato vas vabim, da se danes ali kadarkoli v tem tednu udeležite katere od mnogih aktivnosti v okviru dneva slovenskega športa ali evropskega tedna športa. Šport pa naj ostane tudi v prihodnje del vašega vsakdana.«

Šport ima na družbo veliko pozitivnih učinkov. Vpliv športa na posameznika je pomemben skozi vsa življenjska obdobja. Podpira ustrezen razvoj gibalnih spretnosti otrok, v času delovne aktivnosti nudi sprostitev in nujno potrebno gibanje, ki ugodno vpliva na zdravje odraslih. Prav tako je gibanje in ukvarjanje s primernim športom pomembno za ohranjanje vitalnosti starejših.

Poleg pozitivnega vpliva na telesno in duševno zdravje posameznika je šport tudi učinkovito orodje za osebnostno rast, druženje in integracijo. Šport pomaga izgrajevati integriteto, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti. Priznava se mu tudi pomembna vloga pri razvoju vrednot kot so pravičnost, solidarnost in spoštovanje človekovih pravic. Nenazadnje pa športni uspehi naših športnikov povezujejo in združujejo ljudi v trdno skupnost.

Poleg mnogih pozitivnih učinkov na zdravje, dobrobit in zadovoljstvo ljudi, je tu še njegov velik gospodarski vpliv. Ta se izkazuje tako preko organizacije velikih športnih prireditev kot na športu temelječe industrije. Velike športne prireditve in športna oprema predstavljata pomembno gospodarsko priložnost za slovenska podjetja ter večajo prepoznavnost države v tujini.

Šport in turizem sta vedno bolj nedeljivo povezana, saj si moderni turist vedno bolj želijo doživetja in avanture. Velike športne prireditve pa so dober magnet za spoznavanje države.

Zaradi mnogih pozitivnih učinkov je šport v javnem interesu, zato je njegovo financiranje v domeni države. Letos tako za Letni program športa namenjamo 41,2 milijona evrov, kar je za dobro petino več kot lani.

Poleg tega smo okrepili dialog s panožnimi zvezami in povečali sredstva za športne programe. Začrtali smo tudi sistematično vlaganje v športno infrastrukturo. V petih letih bomo namreč za telovadnice, stadione in ostalo infrastrukturo v občinski lasti namenili 150 milijonov evrov.

Slovenija je v času predsedovanja EU v letu 2021 izpostavila tri ključne teme za nadaljnji razvoj športa v Evropi. Svet in z njim šport se je po pandemiji COVID znašel v kriznem obdobju z zmanjšano telesno dejavnostjo v družbi in s tem padcem splošnega zdravstvenega stanja. Hkrati je bil šport pod vse večjim pritiskom komercializacije in s tem pod grožnjo razgradnje strukturne ureditve, kot jo poznamo in omogoča široko razširjenost športa. Slovenija je zato predlagala tri teme, kot ključne v danem trenutku za ohranitev, krepitev in razvoj športa v prihodnjem obdobju: evropski model športa, spodbujanje vseživljenjske telesne dejavnosti in dvojna kariera športnikov.

S sprejemom Resolucije Sveta o ključnih značilnosti evropskega modela športa je Slovenija dosegla pomemben dogovor držav članic EU na področju športa. Evropski model športa spodbuja vključenost v športne dejavnosti za vse prebivalce, ne glede na njihovo starost, spol, sposobnosti ali socialno ozadje. Pri Evropskem modelu športa je glavni cilj športnih organizacij v Evropi spodbujanje telesne dejavnosti, zdravja in družbenega povezovanja, ne pa zaslužek. Model je zaznamovan z decentraliziranim upravljanjem, kar pomeni, da športne organizacije in klubi uživajo visoko stopnjo avtonomije pri svojem delovanju. Spodbuja se sodelovanje v športu za vse prebivalce, ne glede na starost, spol, sposobnosti ali socialno ozadje. Skupaj s poudarkom na športu kot družbenem dejavniku in izobraževanju mladih športnikov, Evropski model športa krepi vrednote, ki prispevajo k bolj zdravemu in povezanemu družbenemu okolju. Predvideva piramidalno strukturo in sicer po eno zvezo na šport. Zveza, športni klubi in združenja so pogosto glavni nosilci dejavnosti in s tem igrajo ključno vlogo pri organizaciji športnih dejavnosti na lokalni, regionalni in državni ravni.

Evropski ministri so se s to resolucijo zavzeli za šport, ki navdušuje in združuje ljudi, ne izključuje in je dostopen vsem. Države članice so se tudi združile v boju proti pretirani komercializaciji ter kršenju temeljnih človekovih pravic in svoboščin v športu. Države članice so z resolucijo pozvale športno gibanje, da spoštuje temeljne in človekove pravice ter v zvezi s tem sprejema odgovorne odločitve o gostiteljih večjih športnih dogodkov v Evropski uniji in zunaj nje.

Poleg Evropskega modela športa so države članice EU sprejele tudi Sklepe o vseživljenjski telesni dejavnosti. Ti poudarjajo pomen telesne dejavnosti za zdravje in dobro počutje prebivalcev v Evropski uniji. Pozivajo k razvoju programov za spremljanje telesne zmogljivosti, uskladitvi indikatorjev telesne dejavnosti med državami EU ter promociji medsektorskega pristopa k politikam zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Pozivajo tudi k temu, da se prikrajšanim zagotovijo boljše možnosti za športno in telesno udejstvovanje. Hkrati poudarjajo sinergije z digitalnimi orodji in sodelovanje z več sektorji za spodbujanje telesne dejavnosti. S sprejetimi sklepi Sveta so države članice EU dobile dobro podlago za nadaljnje spodbujanje vseživljenjske telesne dejavnosti in spremljanja telesne zmogljivosti državljank in državljanov s pomočjo nacionalnega oblikovanja politik.

Še ena pomembna tema slovenskega predsedstva pa je bila dvojna poklicna pot športnikov. Pojem „dvojna kariera“ pomeni, da lahko športnik prek visokokakovostnega treninga brez nesorazmernih naporov združi športno poklicno pot s prilagojenim izobraževanjem oziroma delom. Države članice imajo zelo različne pristope na tem področju vendar pa se krepijo prizadevanja za podporo mladim športnikom pri usklajevanju športa s šolanjem in poklicno kariero. Na ravni EU smo zato spodbudili ministrsko razpravo o nadaljnjih ukrepih, vključno s posodobitvijo smernic EU iz leta 2013, oblikovanjem skupnega evropskega okvira za dvojne kariere ali digitalne platforme z zbiranjem in spremljanjem podatkov.

Dan slovenskega športa sovpada tudi z Evropskim tednom športa. To je iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in skrbi za zdravje. Evropski teden športa se vsako leto začne 23. septembra in traja do 30. septembra. 23. septembra 2003 je bil na evropskem forumu o športu v Bonnu sprejet prvi sporazum, ki zadeva šport v Evropski uniji. Ta sporazum je bil pomemben korak k večji pozornosti in podpori športu na ravni Evropske unije ter k spodbujanju športne dejavnosti med državljani EU.

Evropski teden športa je priložnost za povezovanje, združevanje, vključevanje. Evropski teden športa povezujemo s programom Dober tek Slovenija, Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti. Vse prebivalce EU spodbujamo h kvalitetnemu preživljanju prostega časa. 

Ob Dnevu slovenskega športa bo pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije organiziranih kar 48 zanimivih športnih dogodkov v 42 slovenskih občinah. 

Pod okriljem Evropskega tedna športa, v tednu od 23. do 30. septembra, pa bo organiziranih kar 172 brezplačnih športnih dogodkov v 51 občinah.

Radi rečemo, da nam je Slovencem šport v krvi. To se izkazuje tako v številu mladih športnikov kot v številu medalj na največjih tekmovanjih. Šport je dejavnost, ki povezuje, krepi in pomlajuje. Vrhunski športni dosežki navdušujejo in navdihujejo, šport v vsakdanjem življenju pa izboljšuje njegovo kvaliteto. S športom se lahko ukvarja vsak, ne glede na starost, spol ali socialni status, množica dogodkov v naslednjem tednu pa bo še obogatila našo izbiro. Zato se res lahko vsak od nas udeleži vsaj kakšne športne aktivnosti.

VIR: MGTŠ