Minister Han zaključuje delovni obisk v Srbiji, kjer se je srečal z visokimi predstavniki Republike Srbije, s katerimi se je pogovarjal o možnostih krepitve gospodarskega sodelovanja med državama. Obenem se je udeležil slavnostne otvoritve Inovacijskega centra za pametno proizvodnjo ter poslovne konference na temo problematike regionalne prometne infrastrukture v regiji Zahodnega Balkana.

Srečanje ministra Hana in ministrice za gospodarstvo Adrijane Mesarović | Avtor: MGTŠ

1 / 14

Dvodnevni delovni obisk ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana potrjuje prizadevanja Slovenije za krepitev gospodarskega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana. Minister Han je opravil pogovore z ministri srbske vlade, in sicer z ministrico za gospodarstvo Adrijano Mesarović, ministrom za notranjo in zunanjo trgovino Tomislavom Momirovićem, ministrom za šport Zoranom Gajićem ter ministrom za turizem in mlade Huseinom Memićem.

Minister Han je ob robu obiska poudaril: »Srbija je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v regiji Jugovzhodne Evrope. V letu 2023 je blagovna menjava znašala 2 milijardi evrov, povečuje se tudi obseg storitvene menjave in investicij. Sodelovanje na področju turizma je živahno, vsekakor pa je Slovenija zainteresirana za spodbujanje turističnega gospodarstva in iskanje novih možnosti skupne predstavitve na tretjih trgih. Tudi sodelovanje na področju športa je odlično, predvsem med športnimi organizacijami, klubi in društvi na področju preprečevanja nasilja na športnih prireditvah, pri odkrivanju korupcije in prirejanja športnih rezultatov ter boja proti dopingu. Slovenija je tudi podpornica približevanja Srbije EU, nadaljevali bomo z izvajanjem pomoči in s svojimi izkušnjami Srbiji pomagali pri uresničevanju reform, potrebnih za njeno čim prejšnje približevanje EU.«

Z ministrico za gospodarstvo Adrijano Mesarović sta se dotaknila tudi še neizkoriščenih možnosti za krepitev sodelovanja. Minister Han je izpostavil predvsem področje novih tehnologij, posebej biotehnologije. Govorila sta tudi o skorajšnjem polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in priložnostih za sodelovanje srbskih visokotehnoloških podjetij na področju vesoljskih tehnologij. Dotaknila pa sta se tudi priložnosti za sodelovanje v okviru Expa 2027. Slovenija se zavzema tudi za nadaljnjo krepitev investicijskih vlaganj, pa tudi za uravnoteženje vzajemnih investicij, ki so eden izmed ključnih elementov gospodarskega sodelovanja. Ministra sta se dogovorila za nadaljnje skupno iskanje priložnosti za potencialne investitorje in krepitev gospodarskega sodelovanja.

Z ministrom za turizem in mlade Huseinom Memićem sta se dotaknila ureditve področja kratkoročnega najema nastanitve in izzivov, ki jih slednji prinaša. Slovenija lahko pomaga s svojimi izkušnjami pri reševanju problematike. Ministra sta govorila tudi o priložnostih sodelovanja na področju razvoja podeželskega in eko turizma, ki v Srbiji velja za velik potencial. Dotaknila sta se tudi iskanja novih možnosti za skupne nastope na tretjih trgih.

Z ministrom za šport Zoranom Gajićem sta se strinjala, da je sodelovanje med državama na področju športa odlično. Govorila sta o slovenskih izkušnjah na področju financiranja športa, tudi z vidika iskanja sinergij med športom, gospodarstvom in turizmom, pa tudi o načrtih spodbujanja mladih talentov in krepitvi regionalnih lig. Dotaknila sta se tudi skorajšnjega evropskega prvenstva v nogometu, ko se bosta v Münchnu pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije ter se zavezala k dobremu sodelovanju olimpijskih komitejev obeh držav tekom olimpijskih iger v Parizu.

V pogovoru z ministrom za notranjo in zunanjo trgovino Tomislavom Momirovićem sta se ponovno dotaknila problematike dolgih čakalnih kolon tovornih vozil v obeh smereh na hrvaško srbski Schengenski meji. Minister Han je srbskemu kolegu prenesel informacije Ministrstva za infrastrukturo, ki je podprlo prizadevanja za iskanje proaktivnih rešitev in predstavilo izkušnje in možne rešitve težav, s katerim se soočajo na mejnem prehodu Bajakovo. Govorila pa sta tudi o slovenski podpori čim prejšnjemu nadaljevanju in zaključku pogajanj Srbije za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).

Srečanja z ministri srbske vlade so pokazala, da tudi Srbija prepoznava Slovenijo kot pomembno gospodarsko partnerico ter da jo zaradi izkušenj in ugleda v regiji vidi predvsem tudi kot pobudnico krepitve gospodarskega sodelovanja na Zahodnem Balkanu.

Na Univerzi v Novem Sadu se je minister Han udeležil slavnostne uradne otvoritve Inovacijskega centra za pametno proizvodnjo (SMIC), se srečal z v projektu sodelujočimi slovenskimi, srbskimi in drugimi podjetji ter si podrobneje ogledal sam inovacijski center. Minister je ob uradni otvoritvi poudaril, da pomeni otvoritev pomemben mejnik v okviru projekta: »Izredno me veseli, da je Slovenija podprla ta projekt in da pri vzpostavitvi centra sodelujejo slovenski strokovnjaki. Tehnološko znanje in inovacije so zelo pomembne z vidika razvoja in napredka. Prepričan sem, da bo center omogočal izmenjavo znanja ter prenos in dostop do najnovejših tehnologij. Da bo predstavljal platformo za industrijsko eksperimentiranje in za vrsto tehnoloških storitev in programov za razvoj veščin z namenom optimizacije procesov ter povečanja konkurenčnosti zmanjšanja proizvodnih stroškov. Želimo si, da bi ta projekt prerasel v regionalni center industrijskih kompetenc in da bi povezal države v regiji v smislu vzpostavitve regionalnega vozlišča za digitalne inovacije in umetno inteligenco na Zahodnem Balkanu.«

Center SMIC je rezultat prve faze projekta razvojne pomoči, ki ga Slovenija izvaja v Srbiji v sodelovanju z Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO). Projekt, ki sta ga finančno podprla ministrstvo in Slovenski podjetniški sklad, je namenjen nemotenemu vključevanju naprednih digitalnih tehnologij v proizvodni sektor Srbije in širše regije Zahodnega Balkana. Namen centra je tudi ozaveščanje mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) o priložnostih in izzivih industrije 4.0, digitalizacije, umetne inteligence in drugih pionirskih tehnologij. Center bo omogočal izmenjavo znanja in prenos tehnologij, služil pa bo tudi kot kompetenčni center za napredne 4IR tehnologije v proizvodnji. Povezoval bo inovacijske in tehnološke MSP-je, zagonska podjetja, centre za raziskave in razvoj, znanstvene tehnološke parke, podjetniške inkubatorje, panožna združenja, posredniške institucije, državne organe, podporne institucije, akademsko sfero, nacionalne strokovnjake, študente in druge. »Srbija bo s centrom predstavljala testni hub, ki ga lahko tudi slovenska podjetja izkoristijo kot točko povezovanja, iskanja partnerjev, novega znanja in v prihodnosti tudi novih projektov. Ključne so sinergije, prihajamo v čas sodelovanja. In predvsem sodelovanje je tisto, ki nas bo pripeljalo do globalnih rešitev, ki jih tudi v podjetništvu vedno bolj potrebujemo«, je ob otvoritvi SMIC poudarila direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič.

Ob robu odprtja SMIC je minister Han opravil tudi pogovor z namestnikom generalnega direktorja in generalnim direktorjem Direktorata za tehnično sodelovanje in trajnostni industrijski razvoj Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) Ciyongom Zoujem. Dotaknila sta se predvsem sodelovanja pri projektu SMIC in nadaljnjega sodelovanja. Slovenija je zelo aktivna članica UNIDO. Po višini prostovoljnih prispevkov na prebivalca se uvršča med največje donatorice projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja. Med letoma 2012 in 2018 je bila Slovenija po podatkih UNIDO po kazalniku razvojne pomoči na prebivalca na visokem 6. mestu med več kot 170 članicami. Med letoma 2005 in vključno 2023 je Slovenija namenila UNIDO za projekte mednarodne razvojne pomoči skupaj preko 7 milijonov evrov, samo med letoma 2012 in vključno 2022 preko 3 milijone evrov sredstev. Letos obeležujemo že 32 let uspešnega sodelovanja, ki je bilo še posebej aktivno v zadnjih 12 letih. Slovenija je skozi sodelovanje z UNIDO razvila model sodelovanja, ki omogoča uresničevati tudi cilje internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Skupaj z UNIDO je Slovenija pripravila že 20 mednarodnih projektov. Kot priznava tudi UNIDO, predstavlja Slovenija zelo uspešen način sodelovanja manjšega, odprtega gospodarstva na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.

V nadaljevanju delovnega obiska je minister Han nagovoril udeležence poslovne konference v organizaciji Gospodarskih zbornic Republike Slovenije in Republike Srbije, agencije SPIRIT Slovenija, Slovenskega poslovnega kluba in Veleposlaništva Republike Slovenije v Srbiji na temo problematike regionalne prometne infrastrukture in postopkovne pretočnosti transporta blaga na trgih v regiji Zahodnega Balkana in v stiku s sosednjimi državami – Avstrijo, Hrvaško in Italijo. Poslovne konference so se udeležila tudi infrastrukturna, transportna in logistična podjetja iz Slovenije, ki so dejavna in vezana na koridor 10. TEN-T, Luko Koper in Slovenske železnice.

Minister Han je izpostavil zavedanje, da je za krepitev sodelovanja nujno potrebna ustrezna prometno–transportna infrastruktura, ki omogoča pretok blaga in ljudi. »Slovenija si prizadeva za kar najhitrejšo odpravo ključnih pomanjkljivosti, ki se trenutno kažejo v slabi železniški infrastrukturi in dolgih kolonah tovornih vozil na Schengenski meji«, je povedal Han. Na okrogli mizi v okviru poslovne konference je izrazil prepričanje, da predstavlja Slovenija z Luko Koper za srbski trg zanesljivo transportno pot: »Zato se zavzemamo za nujno potreben razvoj zanesljivih in rednih železniških povezav in zagotovitev konkurenčnosti slovenske logistične poti preko Luke Koper in predvsem za okrepitev ponudbe železniških prevozov«. Han je pozdravil napore EU glede novega evropskega prometnega koridorja, gre za t. i. »Zahodno Balkanski – Vzhodno mediteranski evropski prometni koridor«, ki je edini od devetih, ki poteka preko držav EU in tudi partneric Zahodnega Balkana. »Slovenija se je več let zavzemala za ustanovitev tega novega  koridorja, ki bo – po našem prepričanju – znatno pripomogel k povezljivosti in izboljšanju prometne infrastrukture, predvsem železniške«, je sklenil Han. 

Minister se je z delegacijo srečal tudi s slovensko poslovno skupnostjo v Srbiji, delovni obisk pa bo zaključil z državnim sprejemom ob Dnevu državnosti Slovenije.

Gospodarski odnosi med Slovenijo in Srbijo so dobri, intenzivni in raznoliki. Slovenija prepoznava neizkoriščene možnostmi za krepitev sodelovanja predvsem na področjih upravljanja z odpadki in odpadnimi vodami, komunalne infrastrukture in varovanje okolja, krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije, informacijsko-komunikacijskih tehnologij s prioritetami na področju digitalizacije javne uprave, trajnostnega razvoja, gradnje železnic, biotehnologije in umetne inteligence.

Srbija ostaja najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v regiji Jugovzhodne Evrope. V letu 2023 je Srbija zasedala 11. mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Blagovna menjava presega 2 milijardi evrov, od tega je izvoz znašal 1,27 milijarde evrov, uvoz pa dobrih 784 milijonov evrov.

Povečuje se obseg storitvene menjave in investicij. Storitvena menjava je leta 2022 znašala dobrih 517 milijonov evrov, od tega izvoz 282,7 milijona evrov, uvoz pa 235 milijonov evrov. Srbija je druga država po obsegu slovenskih neposrednih investicij v tujini. Slovenske neposredne naložbe v Srbiji so leta 2022 znašale 1,73 milijarde evrov (povečanje za 15 odstotkov glede na leto 2021). Predstavljale so 20,2 odstotka vseh slovenskih tujih naložb, in sicer predvsem na področjih zavarovalništva, bančništva in farmacije. Med tujimi naložbeniki v Srbiji Slovenija zaseda 7. mesto. V Srbiji je registriranih preko 1.500 slovenskih podjetij, podjetja s slovenskim kapitalom pa zaposlujejo več kot 20.000 ljudi. Srbske naložbe v Sloveniji so leta 2022 znašale 395 milijonov evrov EUR in so bile pretežno usmerjene v informacijsko-komunikacijske tehnologije, nepremičnine in hotelirstvo.

Na področju turizma je lani Slovenijo obiskalo več kot 137 tisoč turistov iz Srbije (povečanje za 16 odstotkov) in opravilo 362.660 prenočitev (povečanje za 11 odstotkov). To prestavlja 3,14 odstotka vseh tujih prenočitev pri nas, kar Srbijo uvršča na 11. mesto.

VIR: MGTŠ