Na Ministrstvu za finance smo pripravili predloge novel štirih zakonov z davčnega področja in jih danes posredovali v javno objavo na portalu eDemokracija in v medresorsko obravnavo.

Rok za pripombe oziroma odziv je 19. avgust 2022. Predlogi odpravljajo oziroma popravljajo nekatere ukrepe, ki so bili sprejeti v letih 2021 in 2022, naslavljajo nekatere vsebine iz Programa za delo koalicije 2022 – 2026 in draginjo ter prinašajo administrativne poenostavitve za davčne zavezance.

Pri pripravi sprememb smo morali zaradi zagotavljanja javnofinančne stabilnosti tehtati med učinki splošne razbremenitve vseh dohodninskih zavezancev in bolj ciljno usmerjenimi spremembami, predvsem za določene skupine, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč države. Na to odgovarjamo s predlogom novele Zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša sledeče ukrepe:
  • Višino splošne olajšave smo določili na višini 5000 evrov, odpravili pa smo postopno zvišanje na 7500 evrov;
  • Zvišujemo skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer ga zvišujemo s 13.716,33 evra na 15.000 evrov;
  • Uvajamo olajšavo za mlade. Davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja smo za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti znižali v višini 1000 evrov v davčnem letu oziroma v višini 500 evrov za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti;
  • Davčno stopnjo v zadnjem 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % zvišujemo na 50 %;
  • Odpravljamo mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvajamo spremenjen mehanizem usklajevanja (mehanizem, ki je veljal pred zadnjo novelo Zakona o dohodnini);
  • Pri plačilu za poslovno uspešnost uvajamo dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravljamo možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranjamo splošno višino neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji);
  • Jasneje določamo pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, ter podaljšujemo obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev);  
  • Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem stopnjo dohodnine določamo v višini 25 %, višine priznanih normiranih stroškov pa ne spreminjamo.
Poleg novele Zakona o dohodnini predlogi sprememb vključujejo še predloge novel Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku in Zakona o finančni upravi.

S predlogom novele Zakona o trošarinah želimo omiliti posledice visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor. Predlog tako med drugim predvideva, da se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo z neposredno oprostitvijo plačila (dela) trošarine. Od 1. januarja do 31. maja 2023 bo tako obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo iz 30 % znižana na 0 %. Od 1. junija 2023 pa bo veljala obveznost plačila trošarine za gorivo za kmetijstvo v višini 30 %.

Predlog novele Zakona o davčnem postopku naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (primer: zavezanec za prevzem dokumentov s portala eDavki ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila).

S predlogom novele Zakona o finančni upravi pa odpravljamo določbe, uvedene z zadnjo novelo tega zakona, predvsem v delu, ki predstavlja odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog (primer: ukinjata se poseben položaj direktorjev finančnih uradov in kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka).

Predlogi novel zakonov na portalu eDemokracija:


PR: GZS

Editor