Evropsko računsko sodišče je objavilo posebno poročilo Podpora EU trajnostnim pogonskim biogorivom v prometu – Nejasna pot naprej. V njem opozarja, da manjka dolgoročni perspektiva, kar je vplivalo na varnost naložb, uvajanje pogonskih biogoriv pa ovirajo težave, povezane s trajnostnostjo, boj za biomaso in visoki stroški.
Datum objave:
29. december 2023
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Evropsko računsko sodišče je objavilo posebno poročilo Podpora EU trajnostnim pogonskim biogorivom v prometu – Nejasna pot naprej. V njem opozarja, da manjka dolgoročni perspektiva, kar je vplivalo na varnost naložb, uvajanje pogonskih biogoriv pa ovirajo težave, povezane s trajnostnostjo, boj za biomaso in visoki stroški.
Pogonska biogoriva štejejo za alternativo fosilnim gorivom, saj je njihov cilj prispevati k zmanjšanju emisij v prometnem sektorju in izboljšati zanesljivost oskrbe EU. V obdobju 2014–2020 je bilo za raziskovalne projekte in spodbujanje pogonskih biogoriv dodeljenih približno 430 milijonov evrov sredstev EU. Vendar od začetnih laboratorijskih raziskav do proizvodne faze mine vsaj desetletje. Poleg tega so se politika, zakonodaja in prioritete EU na področju pogonskih biogoriv pogosto spreminjale, to pa je zmanjšalo privlačnost sektorja in vplivalo na odločitve vlagateljev.
Neobstoj jasnega časovnega načrta je težava, ki jo revizorji EU še posebej izpostavljajo. Kot primer izpostavljajo letalski sektor, ki ga je težko elektrificirati, zato bi bila lahko napredna pogonska biogoriva dobra možnost za razogljičenje. V novi uredbi ReFuelEU za letalstvo je določena zahtevana raven trajnostnega letalskega goriva, vključno s pogonskimi biogorivi, za leto 2030, in sicer v višini šestih odstotkov ali približno 2,76 milijona ton ekvivalenta nafte. Vendar potencialna proizvodna zmogljivost v EU trenutno dosega komaj desetino te količine. Poleg tega EU, za razliko od ZDA, še vedno nima časovnega načrta za pospešitev proizvodnje. Tudi v cestnem prometu je prihodnost pogonskih biogoriv zelo nejasna. Osredotočenost na električne avtomobile, skupaj z načrtovano odpravo novih bencinskih in dizelskih do leta 2035, bi lahko pomenila, da pogonska biogoriva v cestnem prometu v EU nimajo obetavne prihodnosti.
Neobstoj jasnega časovnega načrta je težava, ki jo revizorji EU še posebej izpostavljajo. Kot primer izpostavljajo letalski sektor, ki ga je težko elektrificirati, zato bi bila lahko napredna pogonska biogoriva dobra možnost za razogljičenje. V novi uredbi ReFuelEU za letalstvo je določena zahtevana raven trajnostnega letalskega goriva, vključno s pogonskimi biogorivi, za leto 2030, in sicer v višini šestih odstotkov ali približno 2,76 milijona ton ekvivalenta nafte. Vendar potencialna proizvodna zmogljivost v EU trenutno dosega komaj desetino te količine. Poleg tega EU, za razliko od ZDA, še vedno nima časovnega načrta za pospešitev proizvodnje. Tudi v cestnem prometu je prihodnost pogonskih biogoriv zelo nejasna. Osredotočenost na električne avtomobile, skupaj z načrtovano odpravo novih bencinskih in dizelskih do leta 2035, bi lahko pomenila, da pogonska biogoriva v cestnem prometu v EU nimajo obetavne prihodnosti.
Revizorji EU opozarjajo tudi na tri glavne praktične težave, povezane s pogonskimi biogorivi: trajnostnost, razpoložljivost biomase in stroške.
Okoljske koristi pogonskih biogoriv so pogosto precenjene. Pogonska biogoriva iz surovin, za proizvodnjo katerih so potrebna zemljišča (in ki tako lahko povzročijo krčenje gozdov), lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, tla in vodo, to pa neizogibno sproža etična vprašanja o tem, ali ima relativno prednost gorivo ali hrana.
Uvajanje pogonskih biogoriv je omejeno tudi zaradi razpoložljivosti biomase. Evropska komisija je predvidevala, da bodo pogonska biogoriva povečala energetsko neodvisnost. V resnici pa se je odvisnost od tretjih z leti povečala zaradi vse večjega povpraševanja po biomasi. Dejstvo je, da sektor pogonskih biogoriv konkurira drugim sektorjem surovin, zlasti živilskemu, pa tudi kozmetičnemu, farmacevtskemu in sektorju bioplastike.
Poleg tega so pogonska biogoriva dražja od fosilnih goriv, zato še niso ekonomsko vzdržna. Tudi pravice do emisij so trenutno cenejše od cene zmanjšanja emisij CO2 z uporabo pogonskih biogoriv, čemur fiskalne politike v državah EU niso vedno naklonjene.
Okoljske koristi pogonskih biogoriv so pogosto precenjene. Pogonska biogoriva iz surovin, za proizvodnjo katerih so potrebna zemljišča (in ki tako lahko povzročijo krčenje gozdov), lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, tla in vodo, to pa neizogibno sproža etična vprašanja o tem, ali ima relativno prednost gorivo ali hrana.
Uvajanje pogonskih biogoriv je omejeno tudi zaradi razpoložljivosti biomase. Evropska komisija je predvidevala, da bodo pogonska biogoriva povečala energetsko neodvisnost. V resnici pa se je odvisnost od tretjih z leti povečala zaradi vse večjega povpraševanja po biomasi. Dejstvo je, da sektor pogonskih biogoriv konkurira drugim sektorjem surovin, zlasti živilskemu, pa tudi kozmetičnemu, farmacevtskemu in sektorju bioplastike.
Poleg tega so pogonska biogoriva dražja od fosilnih goriv, zato še niso ekonomsko vzdržna. Tudi pravice do emisij so trenutno cenejše od cene zmanjšanja emisij CO2 z uporabo pogonskih biogoriv, čemur fiskalne politike v državah EU niso vedno naklonjene.
Vse to pomeni, da je uvajanje naprednih pogonskih biogoriv počasnejše, kot se je pričakovalo. V skladu z zahtevami so vse države EU določile obveznosti za dobavitelje goriv, da bi zagotovile, da bo delež energije iz OVE do leta 2020 v sektorju cestnega in železniškega prometa znašal vsaj deset odstotkov do leta 2030 pa 14 odstotkov v vseh prometnih sektorjih. Vendar večina držav EU leta 2020 ni izpolnila svojih ciljev.
VIR: Naš Stik
