Ljubljana, 17. marca (STA) - Odbora DZ za zdravstvo in delo sta na skupni seji o problematiki prehrane bolnikov s celiakijo sklenila, da ministrstvu za zdravje predlagata, da v roku šestih mesecev pridobi strokovno podlago za celostno ureditev tega področja in v to vključi tudi osebe z diagnozo celiakije starejše od 18 oz. 26 let.

Sklic skupne seje odbora za zdravstvo ter odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na temo problematike prehrane bolnikov s celiakijo je predlagala poslanska skupina SDS. Poslanka Anja Bah Žibert je uvodoma povedala, da je za družine otrok s celiakijo že razmeroma dobro poskrbljeno z davčnimi olajšavami.

Med temi je naštela olajšave pri dohodninski napovedi, dodatek za štipendiranje, dodatek za nego otroka, za štipendiranje in oprostitev plačila letne dajatve za vozila. Kot je poudarila, pa te olajšave veljajo za osebe do 26. leta, za odrasle s celiakijo pa ne, čeprav bi nam glede tega lahko bile vzgled države iz zahodnega Balkana in vrsta članic EU.

Poslanka Bah Žibert je dejala, da je edino zdravilo za ljudi s celiakijo brezglutenska prehrana ter v ta namen predlagala dva sklepa. S prvim bi odbora vlado pozvala k vzpostavitvi registra bolnikov s celiakijo, z drugim pa k dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v roku treh mesecev na način, da bo bolnikom s potrjeno diagnozo celiakije omogočeno nadomestilo stroškov brezglutenske diete v obliki mesečnega prejemka, ki ne bo odvisen od socialnega statusa bolnikov in ne bo obdavčen.

Predsednica Slovenskega društva za celiakijo Janja Lesjak Štumpfl se je strinjala, da je za otroke že dobro poskrbljeno, odrasli ljudje s celiakijo pa so brez pravic. "Hrana je res bistveno dražja, za primer bom dala moko. Brezglutenska moka na kilogram stane 4,99 evra, navadna bela moka pa stane 0,78 centov," je ponazorila.

Vodja komisije za certificiranje izdelkov brez glutena pri društvu za celiakijo Nataša Forstner Holešek je izpostavila, da so živila brez glutena dražja zaradi strogih standardov pridelave in predelave, kot enega od razlogov je navedla njive z brezglutensko pšenico, ki morajo biti tudi nekaj deset kilometrov oddaljene od tistih z navadno pšenico.

Specialist pediatrije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Jernej Dolinšek je opozoril, da lahko že pol zrna pšenice v prehrani bolnika s celiakijo sproži avtoimun odziv. Klinična slika teh pa je zelo pestra, ob tem pa se pri veliko bolnikih težave nalagajo. Ko se jim zaradi osteoporoze enkrat zlomi kolk, jim dieta ne pomaga več, je bil jasen. Zato se mu zdi zelo pomembno, da so vsakodnevna živila, kot je kruh, za te bolnike primerno nadomeščena.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je dejal, da razume, da je brezglutenska hrana zdravilo, zato bi jo bilo mogoče treba tako tudi regulirati. Ob sklepu, ki ga je predlagal SDS, se je vprašal, ali je ustrezno nameniti transfer posamezniku, ki ga bo zapravil na dereguliranem trgu, ali pa bi morda bilo bolj ustrezno zagotoviti regulirano okolje, na primer s ponudbo živil v lekarnah.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg se je z izpostavljeno problematiko strinjala, vendar meni, da je treba stvari strokovno doreči in dopolniti prehranske smernice, v ta namen je predlagala oblikovanje delovne skupine.

Glede ustanovitve registra pa je Herceg dejala, da država že vodi register raka, ki s 13 zaposlenimi osebami ni zanemarljiv strošek. Sklenila je, da ministrstvo ne more podpreti nobenega od predlaganih sklepov SDS.

Odbora za zdravje in delo sta s štirimi glasovi za in osmimi oz. devetimi glasovi proti zavrnila sklepa, ki jih je predlagala SDS. Oba odbora pa sta soglasno podprla koalicijski sklep, ki je ministrstvu za zdravje predlagal, da v roku šestih mesecev pridobi strokovno podlago za celostno ureditev tega področja in v to vključi tudi osebe z diagnozo celiakije starejše od 18 oz. 26 let.

VIR: Tax-Fin-Lex