"Prepričan sem, da je večina podjetij že stopila na pot trajnostnega preoblikovanja proizvodenj. Vendar potrebujemo primerljivo in konkurenčno poslovno okolje, dovolj virov in kadre, ki so usposobljeni, da lahko ta prehod izpeljejo," je na današnjem posvetu o materialih za končne produkte v Portorožu dejal predsednik sveta SRIP MATPRO Marko Drobnič. Posvet z naslovom Pot do zelenega proizvoda - trajnost izven okvirjev so organizirali SRIP MATPRO in GZS.
"Zeleni prehod temelji na proizvodnji materialov. Kar se nam trenutno dogaja, ne le v Sloveniji, ampak na evropskem nivoju, je, da nam materiali izpuhtevajo. Zato potrebujemo pogoje, da bo proizvodnja materialov v Evropi ostala in obstala. Zeleni prehod se ne bo zgodil sam po sebi, ampak bo potrebno vanj vložiti znatna sredstva, zato potrebujemo pomoč vlade," je uvodoma poudaril Drobnič.

Državni sekretar v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Marko Koprivc je pojasnil, da je strategija pametne specializacije temelj za črpanje evropskih sredstev in za ta namen bo na voljo več kot 700 milijonov evrov.

Marija Čebular Zajec iz Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo pri gospodarskem ministrstvu je pojasnila, da bodo ta sredstva namenjena za razvoj, investicije, digitalizacijo, krožno gospodarstvo in tako dalje. Poleg tega bodo na razpolago tudi dodatna sredstva za blažitev krize.

Tatjana Orhini Valjavec iz Direktorata za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor je spomnila, da bo pridobivanje in pridelava virov do leta 2050 predstavljala 50 % emisij toplogrednih plinov, 90 % izgube biotske raznovrstnosti, pomanjkanje vode in nazadnje se bodo odpadki iz te proizvodnje povečali za 70 %.

Dr. Bojan Podgornik iz Inštituta za materiale in tehnologije je k temu dodal, da proizvodnja elektrike in transport največ vplivata na okolje. Transport samo v EU zaposluje več kot 10 mio ljudi in ustvari 5 % BDP, vendar hkrati proizvaja tudi 16 % izpustov toplogrednih plinov. V svetu je kar 60 % elektrike proizvedene s plinom in ogljem. Cilj je, da bi do 2030 alternativni viri, predvsem veter in sonce, predstavljali 40 % proizvodnje elektrike. Ko govorimo o zeleni mobilnosti in novih tehnologijah, se moramo vprašati, kolikšen je ogljični odtis materialov, ki jih proizvajamo, da bi dosegli ta cilj, je bil jasen Podgornik.  Že pri načrtovanju izdelka je potrebno razmišljati, iz katerega materiala bo narejen in koliko energije bomo potrebovali za izdelavo. V Sloveniji, na primer, proizvajamo jeklo iz 100 % odpadnega železa, kar pomeni 75 % nižji izpusti CO2 in 70-80 % manj energije in krajši čas izdelave v primerjavi z izdelavo kovin iz primarnih surovin. Te so tudi sicer izziv za EU, ki je odvisna od uvoza surovin, vendar se trg surovin zapira. EU je, na primer, pred 10 leti ukinila proizvodnjo magnezija, ki pa je danes za EU kritičen material, je na praktičnem primeru predstavil prof. dr. Jožef Medved iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Duša Marjetič, vodja sektorja za visoko šolstvo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je predstavila reformo visokega šolstva za zeleni in odporen prehod v družbo 5.0, saj bo brez ustreznih kadrov nemogoče doseči ta cilj.

Perry Timms, ustanovitelj podjetja People & Transformational HR, je k temu dodal, da danes ni več pomembna samo kakovost izdelka ali storitve, ampak so kupci vse bolj občutljivi tudi na druge vidike, kot so kultura ali vrednote podjetja. Kupci danes pričakujejo od podjetij, da bodo ustvarjala vrednost ne le za podjetje, ampak za širšo družbo.

Slobodan Šešum iz Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo pri zunanjem ministrstvu je predstavil aktivnosti ministrstva na področju internacionalizacije. Dotaknil se je tudi novega trenda v mednarodni politiki, deglobalizacije, ki se je zgodila zelo hitro, predvsem po vojni v Ukrajini, medtem ko je bil protekcionizem, predvsem na področju surovin in materialov, še pred korona krizo v vzponu. Posvet se je zaključil z delavnicami, na katerih so obravnavali zelene materiale, procese in dizajn ter trajnostno kadrovsko politiko.

PR: GZS