V zadnjih letih je tekstanje postalo tako samo po sebi umevno, da je tudi pogovorov po telefonu zaradi tega manj in je pisanje v najrazličnejših oblikah in slogih še toliko bolj aktualno.

Spomnim se, da sem že v osnovni šoli urejala šolsko glasilo in pisala spise sošolkam in sošolcem. Najbolj pa se spomnim epizode, ko je bil tako meni kot moji sošolki všeč isti fant. Ampak sošolka je bila bolj proaktivna in takrat me je prosila, če bi ji lahko v njenem imenu napisala ljubezensko pismo za tega fanta. Ni bilo težko in imela sem navdih. Nastalo je zapeljivo ljubezensko pismo, ki ga žal nimam nikjer shranjenega. Da je bilo zapeljivo, pa vem zato, ker se je fant, ki sošolke prej ni niti opazil, kar naenkrat začel zanimati zanjo. Vem, da sem se takrat spraševala, v katero od naju se je dejansko zaljubil. In ko mi je pozneje pod roke prišel Cyrano de Bergerac, sem zgodbo podoživela. In se takrat počutila kot sodobni Cyrano, ki je pisal ljubezenska pisma v imenu drugih. Zaljubiti se v besede je med najlepšimi stvarmi, kar jih človek lahko doživi. Ali med najbolj krutimi.    

Na začetku kariere sem se znašla v novinarstvu, vendar me je kmalu odneslo v piarovske vode, v katerih sem še danes. Moj nekdanji šef in veliki mentor Mitja Petrovič mi je nekoč rekel, da se piarovec rodi, težje pa naredi. Pri našem delu veliko besedil napišemo za druge. Govori, članki, odgovori na vprašanja, različni predlogi, objave za Facebook ... To je naše delo, ki ga radi opravljamo in vedno znova iščemo navdih za dobra besedila. Smo torej neke vrste sodobni cyranoji de bergeraci. Ko imam razgovore z novimi zaposlenimi v naši agenciji IPPR, vsakemu vedno povem, da je osnova odnosov z javnostmi ljubezen do pisanja. Če je komu to težko, ni primeren za delo pri nas, ker bo pri delu trpel in mi tudi.

Konec lanskega leta se je pojavil OpenAI. Kar naenkrat so vsi začeli uporabljati ChatGPT. Seveda smo ga tudi v naši agenciji hitro stestirali. Najprej nismo bili najbolj zadovoljni, a smo kmalu ugotovili, da če dovolj spretno vnesemo izbor besed, lahko dobimo dokaj soliden izdelek. Ta za zdaj sicer še ne more obstajati sam zase, saj potrebuje še natančen pregled. 

A večje vprašanje je, kaj to pomeni za nas, za vse, ki se ukvarjamo s pisano besedo. Za prevajalce, tehnične pisce, novinarje, tekstopisce, piarovce, pisatelje, pesnike, lektorje, pa tudi oblikovalce, ilustratorje, karikaturiste in druge kreativne poklice. Ne samo, da zna ta robot izvrstno pisati, poskrbi namreč tudi za vizualne rešitve. In ne samo to – hlače se lahko začnejo tresti tudi programerjem, ki so med najbolj iskanimi in plačanimi poklici. ChatGPT zna namreč tudi programirati in napisati program v poljubnem programskem jeziku glede na opis problema. Pojavljajo se že spletni tečaji njegove uporabe pri hitrem in učinkovitem programiranju.  

Jeseni sem pisala kolumno o tem, da nas avatarji za zdaj še niso prehiteli. Ampak umetna inteligenca se razvija s tako bliskovito hitrostjo, da me prav zanima, o čem bom na to temo pisala čez leto ali dve.

ChatGPT z dobrimi vnosi piše odlične spise, himne, pesmi, vse vrste besedil in knjige. Kako dolgo je do takrat, ko nas bo v celoti zamenjal, še ne vemo, zagotovo pa še ne takoj. Med zelo aktualnimi poklici se je namreč znašel poklic »prompt manager«, ki se ukvarja z vnašanjem primernih besed z namenom, da robot sam naredi tisto, kar smo stoletja znali in delali mi, ljudje.

V zadnjem času sem govorila z dvema visokošolskima profesoricama, ki sta mi razlagali, kako je robot napisal odličen spis in rešil zahteven izpit bolje od vseh študentov. ChatGPT bodo torej lahko izkoristili številni, tudi tisti, ki jim je prepovedano, da bi nekaj avtorskega napisal robot. Recimo šolarji, dijaki, študentje, doktoranti. Sin me je opozoril, da je na TikToku videl filmček o razvoju programa, ki bo ugotavljal, ali je bilo besedilo ali vizualna rešitev na kakršen koli način napisano ali obdelano s ChatGPT. Ker kaj bo v prihodnosti sploh še veljalo za pristno, človeško avtorsko delo? In kaj bo z avtorstvom, GDPR, ponovno uporabo avtorskih del, ustvarjenih z robotom? Berem namreč tudi o tem, da ChatGPT dobiva status osebe in da so ga nekajkrat že navedli kot soavtorja.

Marsikdo od vas, ki to bere, odgovore na to morda že pozna, ampak tudi ti bodo kmalu zastareli. Tako kot bo zastarela ta kolumna, ker se bo od oddaje besedila do njegove objave zgodilo že toliko novega, da morda vse zapisano niti ne bo več imelo pravega smisla.

Kaj torej čaka veščino pisane besede, ki je pogosto podcenjena, v resnici pa je še kako pomembna? Kaj se bo zgodilo z nezamenljivimi občutki, ko pod tvojimi prsti nastane čudovito besedilo, celo takšno, da se nekdo lahko v njega zaljubi? Se bomo lahko na enak način zaljubljali v besedila, ki jih napiše robot? Ker umetna inteligenca ne bo posegla samo v naše poklice, ampak tudi v naša zasebna življenja in našo intimo. Kako zelo in kaj bo to predstavljalo, pa se bomo učili vsak dan posebej, tako kot zdaj. Nič več ni nemogoče in nihče ne more več z gotovostjo trditi, da ga v prihodnosti ne bo zamenjal robot, ki bo marsikaj naredil bolje od njega.

Ni zastonj reči, da beseda ni konj. Vse bolj pa bo beseda postajala robot. Oziroma njegovo delo. Vseeno pa imamo nekaj, česar ne bodo roboti nikoli imeli. Imamo občutke! Ti pa povzročijo končno razliko, vsaj za zdaj še.

VIR: MM