"Ljubljana je polna izjemnih posameznic in posameznikov ter mednarodno uspešnih podjetij, vendar si jo želimo še tesneje povezati ter povzdigniti na raven prepoznavnega evropskega tehnološkega središča," je povedal Nejc Palir, soustanovitelj središča Ljubljana.tech in direktor zavoda z istim imenom. Izpostavil je glavne razloge, ki so privedli do nastanka središča in so obenem izzivi, s katerimi se tehnološka skupnost v naši regiji srečuje že leta. Skupnosti v sektorju so nepovezane, raven ozaveščenosti širše javnosti o kariernih priložnostih v tehnološki industriji je nizka. V sektorju je prisotna individualistična kultura z zaščitniškim odnosom do predajanja znanj in izkušenj, zaradi česar ni izkoriščen ves potencial industrije in regije. Prav tako obstaja prostor za izboljšavo pogojev dela v industriji. Ta industrija sicer nudi kreativna delovna mesta, kjer so bolj kot formalna izobrazba pomembni ideje, znanje, izkušnje, kreativnost in odnos do dela. Obenem omogoča skoraj neprimerljive ugodnosti za zaposlene, med njimi visok materialni standard in prilagodljiv način opravljanja dela.

Prav z namenom premagovanja navedenih izzivov je nastalo središče Ljubljana.tech. Potreba po kadrih v tehnološki industriji je namreč že danes velika tako v Sloveniji kot tudi širše. V ZDA naj bi zaposlovanje v poklicih na področju računalništva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) od leta 2020 do 2030 naraslo za 13 %, kar je hitreje od povprečja za vse poklice. V Sloveniji pa je v raziskavi iz leta 2021, ki se nanaša na potrebe po kadrih na področju digitalnih profilov v slovenskih organizacijah, dobrih 30 % sodelujočih podjetij, ki se ukvarjajo z IKT dejavnostjo, napovedalo med 91-% in 100-% ali celo več kot 100-% rast potreb po zaposlenih IKT strokovnjakinjah in strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih v naslednjih petih letih.

Ljubljana je kot prostor za tehnološko središče izredno primerna, saj Slovenija nudi dober izobraževalni sistem, kakovostne pogoje bivanja za mlade, posameznice in posamezniki imajo visoko razvite podjetniške spretnosti, visoko raven znanja angleškega jezika. Prav zato so se v podjetju 13|37 odločili podpreti tehnološko središče v tej regiji. "Že od prvega obiska Slovenije sem navdušen nad lokalno tehnološko skupnostjo. Tukaj stremite k nadgrajevanju znanja in strokovnosti, kar je res navdihujoče in se odlično ujema z ambicioznim podjetjem, kot smo mi. Ker smo bili z izkušnjo prvih nekaj let v regiji izredno zadovoljni, smo, ko smo prerasli prvo pisarno in začeli iskati nov dom v Ljubljani, začutili, da imamo priložnost in hkrati dolžnost zgraditi nekaj posebnega. Ko smo začeli z načrtovanjem, smo hitro ugotovili, da moramo odpreti ne ene, temveč dve novi lokaciji. Prvič, ustvariti smo morali vrhunsko delovno okolje, posebno prilagojeno potrebam naših odličnih sodelavk in sodelavcev v regiji, in drugič, ustvariti smo morali prav tako izjemen prostor, kjer bi se tehnološka skupnost lahko srečevala in si izmenjevala znanje. Z naložbami v različne iniciative, ki spodbujajo in omogočajo izmenjavo znanj, se ukvarjamo že vse od ustanovitve podjetja 13|37. Z novimi prostori smo zelo zadovoljni in veselimo se sodelovanja tako z akademsko kot poslovno skupnostjo, da bi še naprej krepili in razvijali slovensko tehnološko skupnost," je povedal Micael Holmström, generalni direktor podjetja 13|37.

Po besedah Žige Vajdiča, drugega soustanovitelja središča in strokovnega direktorja zavoda Ljubljana.tech, je središče namenjeno različnim ciljnim skupinam. Tujim in lokalnim podjetjem, ki želijo investirati v razvoj tehnološkega sektorja v regiji. Posameznicam in posameznikom, ki si želijo pridobivati nova znanja in izkušnje ter se povezovati in graditi odnose z drugimi posameznicami in posamezniki v sektorju. Skupnostim in njihovim organizatorjem, ki že delujejo v tehnološkem sektorju in potrebujejo prostor za nadaljnji razvoj. Predvsem pa marginaliziranim skupinam v sektorju, ki jih v preteklosti nismo dovolj nagovarjali. To so, na primer, ženske, mladi z manj priložnostmi in vsi drugi, ki se ne identificirajo z večinskim delom populacije. V prvem letu delovanja bo središče gostilo več kot brezplačnih 50 dogodkov, med katerimi so celodnevne konference, hackathoni, srečanja skupnosti in predavanja priznanih mednarodnih strokovnjakinj in strokovnjakov iz sveta tehnologije. Pri tem bodo v Ljubljana.tech poskrbeli za celotno podporno okolje ter distribucijo izobraževalnih vsebin, ki bodo v digitalni obliki na voljo vsem zainteresiranim. Na ta način želijo dostop do znanja omogočiti vsem, ki si tega želijo. Delovanje središča bo sicer vsebinsko usmerjal strokovni svet zavoda Ljubljana.tech, sestavljen iz posameznic in posameznikov, ki reprezentativno predstavljajo velik del tehnološke skupnosti.

Povezovanje je eden od ključnih elementov za uspeh središča in posledično kakovosten razvoj tehnološkega sektorja v Ljubljani in širši regiji. Prvi takšen primer je strateško partnerstvo z družbo BTC, ki kot napredna in v prihodnost ter razvoj usmerjena družba že vrsto let podpira inovacije in prebojne rešitve. "S ponosom smo vstopili v strateško partnerstvo s podjetjem 13|37, s čimer nadaljujemo uresničitev vizije, da v BTC Cityju vznikne močna "IT četrt". Z otvoritvijo tega novodobnega središča prispevamo svoj delež k razvoju tehnološke skupnosti v prestolnici in širše. Veseli smo, da se tehnološko središče nahaja ravno v srcu našega BTC Cityja Ljubljana, ki bo zdaj poleg poslovno-nakupovalnih, športnih in kulturnih vsebin okrepil še svoj dinamični tehnološki utrip. Želimo si, da bi s projektom spodbudili tudi čim več drugih deležnikov k tesnejšemu povezovanju na področju naprednih rešitev ter ustvarjanju boljše prihodnosti za sedanje in prihajajoče generacije," poudarja Miha Mermal, izvršni direktor za področje marketinga in trajnostnega razvoja v družbi BTC.

Najbolj konkurenčna podjetja bodo v prihodnosti tista, ki se bodo zavedala pomena dobrega tehnološkega kadra, vlagala vanj in z njegovo pomočjo reševala izzive sodobne družbe. Pri tem jim bo v veliko pomoč okolje, ki ga bodo oblikovali posameznice in posamezniki, vključeni v Ljubljana.tech.

PR: IPPR