Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign je ocenila 42 evropskih mest glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov.
Avtor:
povzeto po sporočilu za javnost
Avtor fotografij:
Freepik
Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign je ocenila 42 evropskih mest glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov.
Ljubljana je na lestvici zasedla 9. mesto, predvsem zaradi razširjene in dostopne souporabe električnih avtomobilov, medtem ko je v kategoriji brezemisijskih avtobusov pristala med najslabšimi. Deljena e-mobilnost odgovarja na trojni izziv – naraščajočo podnebno krizo, onesnaženost zraka in neenakosti v mobilnosti. Ključni ukrepi za mesta so rešitve na področju brezemisijskih vozil in delitvene sheme prevozov.
Novo poročilo Thank You for Sharing koalicije Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus, vsebuje analizo uspešnosti 42 evropskih mest pri štirih kazalnikih: souporabi koles in e-skirojev, souporabi električnih avtomobilov, pri brezemisijskih avtobusih ter pri nameščanju polnilnih mest za električna vozila.
Novo poročilo Thank You for Sharing koalicije Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus, vsebuje analizo uspešnosti 42 evropskih mest pri štirih kazalnikih: souporabi koles in e-skirojev, souporabi električnih avtomobilov, pri brezemisijskih avtobusih ter pri nameščanju polnilnih mest za električna vozila.
Izsledki poročila kažejo, da lahko mesta znatno prispevajo k cilju zmanjšanja emisij iz cestnega prometa, če prebivalce razbremenijo lastništva osebnih vozil. Storitve deljenega prevoza s kolesi in električnimi vozili je mogoče uvajati tudi veliko preprosteje, ceneje in hitreje kot velike infrastrukturne projekte ( na primer zamenjavo celotnega mestnega avtobusnega voznega parka ali izgradnjo podzemne železnice).
Zahvaljujoč dobrim rezultatom pri omogočanju souporabe električnih avtomobilov in nameščanju polnilnih mest za električna vozila se je Ljubljana na lestvici uvrstila višje od mest, kot so Madrid, Rim, Bruselj in Stockholm.
V Ljubljani je na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na tisoč prebivalcev, s čimer se slovenska prestolnica uvršča na tretje mesto med vsemi 42 mesti. Vodilni København ima 1,76 električnega vozila za souporabo na tisoč prebivalcev, več mest, na primer Liège in Lizbona, pa takšnih avtomobilov sploh nimajo.
Na področju souporabe koles in e-skirojev se je Ljubljana odrezala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnih koles in e-skirojev na tisoč prebivalcev – v tej kategoriji sicer vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na tisoč prebivalcev.
Kar zadeva polnilna mesta za električna vozila, je v Ljubljani na voljo 38,8 KW polnilne zmogljivosti na tisoč prebivalcev. Na prvem mestu je Amsterdam s 147,3 KW na tisoč prebivalcev.
Najslabše pa se je Ljubljana odrezala v kategoriji brezemisijskih avtobusov, saj predvsem električne avtobuse uvaja zelo počasi. Medtem ko po prestolnici vozijo električni Kavalirji in električni vlakec Urban, je bila flota Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) doslej dopolnjena predvsem z avtobusi na stisnjen zemeljski plin (metan).
Tudi v zadnji naložbi naj bi bila le tretjina novih avtobusov električnih, tretjina na vodik, preostanek novih avtobusov pa naj bi poganjal metan. Do leta 2030 sicer v mestni občini Ljubljana načrtujejo, da naj bi po ljubljanskih ulicah in cestah vozilo 30 odstotkov električnih oziroma vodikovih avtobusov. (pb)
Zahvaljujoč dobrim rezultatom pri omogočanju souporabe električnih avtomobilov in nameščanju polnilnih mest za električna vozila se je Ljubljana na lestvici uvrstila višje od mest, kot so Madrid, Rim, Bruselj in Stockholm.
V Ljubljani je na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na tisoč prebivalcev, s čimer se slovenska prestolnica uvršča na tretje mesto med vsemi 42 mesti. Vodilni København ima 1,76 električnega vozila za souporabo na tisoč prebivalcev, več mest, na primer Liège in Lizbona, pa takšnih avtomobilov sploh nimajo.
Na področju souporabe koles in e-skirojev se je Ljubljana odrezala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnih koles in e-skirojev na tisoč prebivalcev – v tej kategoriji sicer vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na tisoč prebivalcev.
Kar zadeva polnilna mesta za električna vozila, je v Ljubljani na voljo 38,8 KW polnilne zmogljivosti na tisoč prebivalcev. Na prvem mestu je Amsterdam s 147,3 KW na tisoč prebivalcev.
Najslabše pa se je Ljubljana odrezala v kategoriji brezemisijskih avtobusov, saj predvsem električne avtobuse uvaja zelo počasi. Medtem ko po prestolnici vozijo električni Kavalirji in električni vlakec Urban, je bila flota Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) doslej dopolnjena predvsem z avtobusi na stisnjen zemeljski plin (metan).
Tudi v zadnji naložbi naj bi bila le tretjina novih avtobusov električnih, tretjina na vodik, preostanek novih avtobusov pa naj bi poganjal metan. Do leta 2030 sicer v mestni občini Ljubljana načrtujejo, da naj bi po ljubljanskih ulicah in cestah vozilo 30 odstotkov električnih oziroma vodikovih avtobusov. (pb)
VIR: Naš Stik
