Zavržena hrana, ki nastaja po celem svetu, ima neslutene družbene, gospodarske in okoljske posledice ter negativno vpliva na varnost preskrbe s hrano. Na svetovni ravni[1] se približno tretjina vse hrane, ki se proizvede za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. Po podatkih SURS je v letu 2021 vsak Slovenec zavrgel povprečno 68 kg hrane, največ od tega v gospodinjstvih.

V Lidlu Slovenija se v luči zaskrbljujoče statistike s področjem preprečevanja zavržkov hrane sistematično ukvarjajo že vrsto let. Z optimizacijo procesov naročanja blaga v prvi fazi in odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja v drugi, skrbijo, da je izdelkov, ki bi jih bilo treba zavreči, čim manj. Obenem različne ciljne javnosti in deležnike ozaveščajo ter spodbujajo razmislek o pomenu preudarnega ravnanja s hrano. »Aktivno nagovarjanje problematike zavržene hrane je ena naših prioritet v okviru uresničevanja ESG smernic ter sledenja globalnim in aktualnim EU politikam za zeleni prehod, hkrati pa tudi ena od osrednjih tematik naše trajnostne strategije, ki je tesno vpeta tudi v poslovno strategijo podjetja. Poleg premišljenih procesov znotraj podjetja, ki jih stalno nadgrajujemo in s katerimi skrbimo, da med odpadke zavržemo čim manj prehranskih izdelkov, se intenzivno ukvarjamo z ozaveščanjem in ponosni smo, da so naša prizadevanja večkrat prepoznana kot primeri dobrih praks,« pove Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

V podjetju med pomembne dosežke na tem področju uvrščajo tudi, da so eden od ključnih pobudnikov projekta Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga je Vlada epublike Slovenije aprila letos razglasila za vseslovenski dan ozaveščanja o problematiki zavržene hrane in se bo vsako leto obeleževal 24. aprila. Pobudniki in partnerji projekta ga bodo tudi v prihodnjem letu obeležili z raznolikimi aktivnostmi, usmerjenimi v ozaveščanje o zmanjševanju količin zavržene hrane.

Lidl Slovenija v sodelovanju s programom Ekošola z letošnjim šolskim letom pripravlja že 10. sezono projekta Hrana ni za tjavendan, ki je namenjen ozaveščanju mladih o problematiki zavržene hrane. Projekt vsako leto združi več tisoč otrok in mentorjev iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki z raznolikimi aktivnosti tako na šoli kot v domačih gospodinjstvih pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane. Samo v lanskem letu so sodelujoče ustanove količino zavržene hrane v povprečju zmanjšale za 30 %, najbolj uspešni tudi za več kot 95 %.

Z novim šolskim letom vstopajo v novo sezono projekta, ki bo vsebinsko še bolj nadgrajen. Organizatorja bosta k sodelovanju povabila tudi tiste šole, ki sicer niso vključene v mrežo Ekošola in jim ob implementaciji projekta ponudila strokovno podporo. Do danes se je namreč oblikovala vrsta učinkovitih aktivnosti in primerov dobre prakse, ki izobraževalnim ustanovam pomaga pri zmanjševanju količin zavržene hrane. »Hrana ni za tjavendan je eden bolj priljubljenih projektov, ki si jih ustanove, ki spadajo v mrežo Ekošol po celi Sloveniji, izberejo za implementacijo. Rdeča nit jubilejne izvedbe projekta bo trajnostna obeležitev praznovanja oziroma rojstnega dne, kar se ob jubileju projekta tudi spodobi in zopet pričakujemo, da se bodo ustanove še bolj učinkovito zavzele za zmanjševanje količine zavržene hrane, tako v šoli kot doma,« je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola. 

Od leta 2017 Lidl Slovenija v sodelovanju s humanitarno organizacijo Zvezo Lions klubov Slovenije izvaja projekt Donirana hrana, v okviru katerega pomoči potrebnim donirajo presežno hrano, ki ostaja v njihovih trgovinah neposredno po zaprtju. Tekom let so se pobudi pridružile še nekatere druge organizacije. Skupno trenutno presežno hrano pobirajo iz 45 Lidlovih trgovin po vsej Sloveniji.

Približno 6 mesecev pa učinkovito deluje tudi inovativni koncept predelovalnega obrata Mini tovarna, ki jo je oblikovala skupina Etri ob podpori Lidla Slovenija. Mini tovarna vzpostavlja alternativne scenarije upravljanja s potencialnimi presežki hrane, kjer se lahko pojavijo – v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih.

V Mini tovarni iz slovenskih pridelkov, ki ne dosegajo več estetskih standardov, nastaja nova vrednost v obliki okusnih in polnovrednih obrokov, ki so namenjeni študentom, zaposlenim, dostavijo pa jih tudi na dom. Danes so tako v Učilni okusov Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo Mesto v središču Ljubljane pripravili degustacijo okusnih jedi iz presežkov hrane, ki nastajajo v inovativnem konceptu Mini tovarna.

»Današnja pokušina je rezultat resne zavzetosti vseh, ki nas povezuje Mini tovarna in dokaz, da se s takšnim pristopom tudi v kratkem času da izpeljati zahtevne projekte. Paradižnikova juhica je narejena iz slovenskega paradižnika Lušt, obogatili smo jo s prosom in s tem obeležili razglašeno leto prosa. Priloga k glavni jedi so kruhovi cmoki, ki so narejeni iz presežka kruha iz Lidlove pekarne – vse skupaj skrbno pripravljeno na način, da so okusni obroki vedno pri roki. Na današnji mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani tako še posebej slavimo tudi naše poslanstvo,« je izpostavila Lenka Puh iz Skupine ETRI.

VIR: Lidl