Ljubljana, 15. marec 2024 – Za dosego zastavljenih podnebnih ciljev bomo morali izkoristiti raznolike vire, obnovljiva in nizkoogljična goriva pa bodo imela v naboru energetskih virov ključno vlogo. Predvsem obnovljivi viri so koristni zaradi možnosti uporabe v obstoječi infrastrukturi. Tudi zemeljski plin ima številne prednosti, kot so razmeroma čisto izgorevanje, enostavna proizvodnja in široka uporabnost.  Uporablja se lahko za ogrevanje domov, transport in proizvodnjo električne energije ter v industrijskih procesih. S tem so bila obnovljiva in nizkoogljična goriva prepoznana kot ključni viri za prehod pri zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Letna konferenca o obnovljivih virih energije je poudarila pomen regionalnega sodelovanja in strategij za diverzifikacijo energetskih virov, ki lahko pomagajo zmanjšati odvisnost od posameznih dobaviteljev in izboljšati evropsko energetsko varnost. Strokovnjaki so se strinjali, da je le s sodelovanjem med vladami, industrijo in civilno družbo možno doseči oblikovanje politik in strategij za razogljičeno prihodnost plina.

Prenovljeni predlog Celostnega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije za leto 2030 predvideva povečanje deleža plinastih goriv OVE, kot sta vodik in biometan, pri čemer naj bi 10 do 30-odstotni delež v celotni oskrbi s plinom predstavljala plinasta goriva OVE. Ob tem naj bi 5-odstotni delež prihajal iz Slovenije.

Številne države EU so pripravile vodikove strategije. Če trenutno v EU proizvedemo 40 kt zelenega vodika na leto, so načrti do leta 2030 precej višji. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA )bi lahko do leta 2030 v EU proizvedli skoraj 28.016 kt zelenega vodika na leto.

»Danes se v Evropski uniji proizvede 3,5 milijarde kubičnih metrov biometana. Da bi to povečali, mora biti cilj 35 milijard kubičnih metrov, ki je določen v REPowerEU, zavezujoč, kar bo povečalo proizvodnjo,« je dejal Didier Holleaux, predsednik Eurogasa. Poleg tega je treba uporabiti tudi trajnostno biomaso in zgraditi vsaj 5000 novih bioplinarn. S tehničnega vidika je to mogoče uresničiti v naslednjih sedmih letih, vendar zagotavljanje obljubljenih ravni naložb zahteva ustrezne politike, stabilne okvirne pogoje in trajne končne uporabe. 

»Poleg obnovljivih goriv bo zemeljski plin ostal pomembno orodje za razogljičenje energetskega sektorja. Prihodnost energije bo vključevala kombinacijo različnih virov. Na to se pripravljamo na strateški in operativni ravni, saj je naš cilj čim boljša oskrba naših kupcev,« zaključuje Matija Bitenc, generalni direktor Geoplina, ki je gostil konferenco v Ljubljani.

Zaradi spreminjajočih se geopolitičnih razmer so bile države EU primorane k ponovnemu razmisleku o strategiji energetskega sektorja, zlasti glede zagotavljanja dobav zemeljskega plina. Države članice EU, ki imajo infrastrukturo za utekočinjeni zemeljski plin, bi se v prihodnosti lahko zanašale na to, medtem ko druge države, predvsem v osrednji Evropi, te možnosti nimajo. Slovenija je za diverzifikacijo nabavnih virov izkoristila bližino dveh aktivnih sosednjih trgov zemeljskega plina – avstrijskega in italijanskega. S stabilizacijo energetskega trga lahko zemeljski plin to vlogo igra tudi v prihodnje. Geoplin je z odločnimi dejanji rešil izzive dobave in ohranil cenovno fleksibilnost, ki mu omogoča, da svojim kupcem ponudi konkurenčne cene.

Slovenija ima sklenjeno dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina, ki jo je Geoplin sklenil z alžirskim Sonatrachom, ob tem pa ohranja nabavne aktivnosti tudi na sosednjih trgih. »Zemeljski plin igra pomembno vlogo pri zelenem prehodu in služi kot rešitev za razpoložljivo infrastrukturo, predvsem za industrijo in posledično gospodarstvo. Medtem ko nadaljnja diverzifikacija nabavnih virov ostaja naša primarna usmeritev za ohranjanje nacionalne varnosti oskrbe, bo Geoplin ostal aktiven na sosednjih trgih in skladno s svojo razvojno strategijo razvijal alternativne vire energije,« pravi Matija Bitenc, glavni direktor Geoplina.

“Ocenjujemo, da se bo poraba zemeljskega plina v Sloveniji s prehodom na popolnoma obnovljive vire energije zaradi kompatibilnosti njihove infrastrukture še povečala. V obdobju po zaprtju TEŠ in do izgradnje nove jedrske elektrarne, če bo ta odločitev sprejeta, bo zemeljski plin namreč ključen za zapolnitev morebitne vrzeli v energetski oskrbi in pomemben pri zagotavljanju stabilizacije energetskega sistema ter, ob primernih cenah, tudi konkurenčnosti industrije,” dodaja Bitenc.

Zaradi okoljskih izzivov, ki jih povzročajo podnebne spremembe, je v prihodnosti pričakovati povečano potrebo po čisti energiji. Glede na razvoj tehnologije in prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se lahko vloga plinske energije spreminja. Lahko bi bili priča nadaljnji uporabi plinastih rešitev, medtem ko prehajamo na bolj trajnostne in obnovljive vire energije.

VIR: Geoplin