Trajnostno vključevanje lesa je zaradi obnovljivosti in razgradljivosti prijaznejše do okolja, ustvarja zdrave bivalne in delovne pogoje ter prispeva k lajšanju posledic globalnega segrevanja.

Projekt in razstava odgovarjata na vprašanja, kakšna je tradicija uporabe lesa v turizmu Portoroža ter kje in zakaj je bil les v turizmu opuščen. Hkrati iščeta nove odgovore o področjih in načinih njegove ponovne trajnostne uvedbe.

Razstava, s katero se sprehodimo skozi čas, pokaže, da ima Portorož stoletno tradicijo uporabe lesa v turizmu. Obiskovalci Portoroža so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja prihajali na destinacijo večinoma z morja, z barkami iz Trsta. Stik morja s kopnim je bil po večini lesen (pomoli, pohodne površine, objekti ob obali). Prav les je bil torej tisti, ki je obiskovalcem Portoroža izkazal prvo dobrodošlico.

Na drugi strani razstava prikaže popularizacijo kulture lesa v sodobnih okvirjih trajnostnega razvoja Portoroža, ki se od lani ponaša z Zlatim znakom Zelene destinacije Slovenije. V zadnjih letih namreč zaznavamo povečan trend ozaveščenosti turistov glede uporabe trajnostnih materialov v turistični ponudbi. Po desetletjih ločevanja in zmanjševanja odpadkov, skrbi za zmanjševanje ogljičnega odtisa in varčevanja z energijo, se med turisti, še posebej mladimi, hitro širi nova težnja po obnovljivih virih, med katere sodi tudi les.

Les se vrača. Tudi v Portorož. O tem ni dvoma. V širši in strokovni javnosti moramo le še razbliniti dvome o tem, ali se ga v turizmu splača uporabljati. Ali je dovolj trden, ognjevaren? Ima res kratko življenjsko dobo in je precenjen? Ali paše v urbano okolje? Ali turisti sploh zaznajo razliko med lesom in njegovo imitacijo? Pri teh vprašanjih nam pomaga znanost. Raziskave v laboratorijih za sodobne obdelave lesa in inoviranje dajejo odgovore, ki govorijo v prid lesu.

Razstavo so pripravili študenti in mentorji študijskih programov, turizma, dediščinskega turizma in trajnostnega grajenega okolja Univerze na Primorskem. Na razstavi sodelujejo tudi gostujoči partnerji, Društvo Anbot iz Pirana in Fakulteta za dizajn iz Ljubljane.

Projekt LesTur sta sofinancirala Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

VIR: UP