Eugen Kozjak šteje 46 let in se je pred kratkim razšel z mamo svojih otrok; nedolgo tega je zamenjal tudi službo.

Eugen Kozjak šteje 46 let in se je pred kratkim razšel z mamo svojih otrok; nedolgo tega je zamenjal tudi službo. Odpira novo poglavje svojega življenja. Meni, da je to pravi čas, da si postavi nekaj ključnih vprašanj: Kdo sem, kam grem, koga želim ob sebi in kakšne so moje vrednote in vrednosti današanje družbe. Prihaja iz Međimurja in mi v pogovoru odpre svoje srce. Marsikdo bi rekel, da je zašel v krizo srednjih let, a Eugen je prepričan, da je končno prišel čas za harmonizacijo z njegovimi notranjimi vrednotami. Življenje je doslej nekako teklo ‘mimo’ njega – ali so bila to pričakovanja drugih ali prepuščanje toku, ne more oceniti.

Odprti um in nemirni duh

Eugen je bil, kot večina otrok, zelo radoveden in odprt, komunikativen in zanimiv okolici. S pomočjo babičinega pastorka se je naučil na pamet celotno pesem skupine Bijelo dugme Lipe cvatu, na prigovarjanje jo je v celoti nekaterim tudi zapel. V otroštvu se je spomnil marsikatere vragolije, od tega, da je tekel čez cesto in skoraj končal pod avtom, zažgal je borov gozd, skoraj zažgal hišo in tako dalje… V šolo je šel šele pri sedmih letih, intelektualno boljši od večine mlajših, zato je imel visoke ocene. Izzivi so se začeli šestem razredu, puberteta in hormoni, se smeje Eugen. Prva zaljubljenost, ljubezen ga je oddaljila od knjig, popustil je, ocene so bile slabše, a se je kasneje zaradi ljubosumja na kolege, ki so znali več, odločil, da se bo učil: tako je bil najboljši učenec generacije. V dramski skupini je dosegal odlične rezultate in se udeležil krajevnega, regijskega in državnega recitatorskega tekmovanja, tik pred vojno leta 1990. Kot najstnik je bil dekletom zanimiv, a sramežljiv, tako  je prvo punco imel šele pri 22-ih letih.

Zaključek »nore dobe« šolanja in prve službene izkušnje pripeljejo na pot njegovo partnerko

Ker se ni mogel odločiti, kaj bi rad počel v življenju, se je poskušal vpisati na nekaj fakultet in na koncu diplomiral na Poslovni šoli zagrebške Ekonomske fakultete. Med faksom se je zaposlil v telovadnici in preživel lepe čase kot fitnes trener in animator vadbe, spoznal dekleta in se začel družiti.

Kasneje je delal v marketingu revije Svijet elektronike, kjer je spoznal dobre in slabe strani pisarniškega dela, pridobil dobre sodelavce in spoznal, da so na svetu tudi zli ljudje. Kasneje se je zaposlil v termah Svetega Martina kot animator, prijetna služba, pestra družba. Hkrati je v fitnesu spoznal bodočo mamo svojih otrok.

Delovne izkušnje so prinesle življenjska spoznanja

»Delal sem tudi kot account menedžer, kjer sem spoznal, da imam organizacijske sposobnosti in dober spomin. Naučil sem se paziti, komu zaupati in namesto množice znancev sem izbral nekaj pravih prijateljev. Ključni dogodki, ki so spremenili moj pogled na svet, so pravzaprav razočaranje nad nekaterimi ljudmi. Do takrat sem imel rad vse ljudi, a plačal svojo naivnost,« z grenkobo pove Eugen.

»Rad bi se zaposlil v podjetju, kjer je potrebno pomnjenje velike količine numeričnih podatkov, počutim se pripravljenega na nove izzive. Moje izkušnje so me naučile, da v službi ostaneš nepristranski, da ne razkrivaš preveč intimnih podatkov o sebi; intima je za doma. Da delaš tisto, kar delodajalec pričakuje in ne jemlješ dela preveč osebno in čustveno. Pomagajte, vendar se ne pustite izkoriščati. Ne obsojajte nikogar, ker vsak nosi svoje breme,« zaključi modro.

Korak za korakom mu uspeva sprememba

»Po razpadu dolgoletne zveze še vedno poskušam najti neko stabilnost,« z opazno grenkobo v glasu pripoveduje Eugen. »Zamenjal sem službo in začenjam novo življenje. Trenutno preživljam neko zanimivo obdobje; poskušam ustvariti nov smisel v svojem življenju in se osamosvojiti, da bi našel prostor za bodočo žensko svojega življenja. Želim čutiti bližino druženja in deliti trenutke sreče skupaj z osebo prijetnega, dobrega značaja, ne zanimajo me bežne dogodivščine. Težko najdem načine, da bi se prisilil v spremembo življenjskega sloga, a nekako se zdi, da mi korak za korakom uspeva,« opisuje Eugen svojo potovanje.

»Vizija splošne prihodnosti me nekoliko skrbi, ker vidim pri svojih otrocih, kako so množični mediji posrkali vse vidike človeškega življenja, odnose in realnosti kot celote. Informatizacija je ljudi odtujila in zgodilo se bo, da bo nekaj teh otrok zraslo v prave, spoštovanja vredne ljudi, ostali pa bodo intelektualno in čustveno zaostali,« razmišlja kritično Eugen.

Eugenovi ščepci modrosti


  • Eugen Kozjak v iskanju notranje hramonije ohranja optimizem
  • Šalite se in zabavajte se, življenje je kratko in čeprav življenje zbija šale, včasih tudi neslane, na naš račun, sprejmite to in pojdite naprej.

  • Kljub težavam globoko v sebi nosim pozitivnost – to je moje sporočilo in to je najpomembnejša stvar v življenju.
  • Majhni koraki v boljši jutri je moto, ki se ga držim.
Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: Eugen Kozjak

VIR: spletno mesto Navdihni.me