»Agencija za energijo (AE) in Eles skušata z diskreditacijo GZS preusmeriti pozornost javnosti od bistvenega problema novega sistema obračuna omrežnin: da namreč reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni makroekonomskih vplivov reforme.

Ljubljana, 2. oktober 2024 - »Agencija za energijo (AE) in Eles skušata z diskreditacijo GZS preusmeriti pozornost javnosti od bistvenega problema novega sistema obračuna omrežnin: da namreč reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni makroekonomskih vplivov reforme. Njihov način komunikacije je nesprejemljiv. Poleg tega s svojimi podatki zavajata. Sam Akt o metodologij za določitev omrežnine za elektro operaterje pa je 'akt o izganjanju industrije iz države',« je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Po izračunih AE naj bi poslovni odjemalci ob nespremenjeni rabi električne energije iz omrežja na letni ravni plačali od 4 do 5 % več omrežnine kot v letu 2023. Pri uporabi tega podatka AE izpostavlja delež omrežnine v skupnem strošku električne energije, ki pa ne more biti referenčni podatek. Omrežninska reforma prinaša povišanje stroška omrežnine, ki je samo del celotnega stroška električne energije. V tem smislu je potrebno ugotavljati absolutni znesek omrežnine, ki ga bodo odjemalci po novem plačali, ne pa kakšen bo delež omrežnine v skupnem strošku električne energije.  
 
Analiza GZS je pokazala, da se bo skupni strošek omrežnine predvsem v uporabniških skupinah 2 (US 2), 3 (US 3) – srednja napetost in 4 (US 4) – visoka napetost, povečal za 2- do 4-krat. Do zelo primerljivih rezultatov so prišli nekatera elektro podjetja oz. dobavitelji električne energije, ki so izračune na željo svojih odjemalcev pripravili za njih. Do podobnih izsledkov je prišel Elektroinštitut Milan Vidmar, na katerega so se nekatera podjetja obrnila.  
 
»Izjave Agencije za energijo, ki ocenjuje, da odstotek dviga stroška omrežnine v celotnem strošku električne energije elektro intenzivnim podjetjem ne bo poslabšalo njihovega konkurenčnega položaja, kažejo na nerazumevanje ekonomike teh podjetij. Dejstvo je, da ta podjetja nimajo presežnih proizvodnih kapacitet v obsegu, ki bi jim omogočal terminsko prilagajanje potrebam omrežja. Gre za podjetja, ki poslujejo 24 ur dan, 7 dni v tednu in svojega poslovnega procesa ne moremo enostavno prekiniti, saj je njihova realizacija vezana na naročila in pogodbe s poslovnimi partnerji. Omejevanje proizvodnje bo zato znatno vplivalo na njihovo konkurenčnost,« izpostavlja generalna direktorica GZS.
 
Dodaja, da so bila pri pripravi nove metodologije za obračun omrežnine spregledana vsa pravila, kriteriji in načela, ki bi, glede na veljavno zakonodajo in nenazadnje priporočila Agencije za sodelovanje nacionalnih regulatorjev trga električne energije (ACER), morala biti upoštevana. Sem sodi tudi priporočilo večletnega prehodnega obdobja. Akt o metodologiji za določitev omrežnine za elektro operaterje je bil sprejet konec leta 2022, tarifne postavke pa so bile določene novembra 2023. Šele od takrat uporabniki omrežja razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki za izračun stroška omrežnine, ki ga prinaša reforma, kar pa je manj kot eno leto do njene uveljavitve!
 
GZS je vse od začetka leta 2024 celostno naslavljala problematiko omrežninske reforme ter izpostavljala tudi problematiko, vezano na  gospodinjske odjemalce, gospodinjske odjemalce s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami, male poslovne in druge poslovne odjemalce. Jasno je opozarjala na dejstvo, da ni podpornega okolja za spremljanje in prilagajanje odjema povprečnih gospodinjskih odjemalcev, da je krivično skokovito povečanje stroškov omrežnine za moč tistim končnim odjemalcem, ki so sledili ciljem zelenega prehoda in investirali v elektrifikacijo svojih gospodinjstev, ter na problematiko malih in velikih poslovnih odjemalcev.
 
Vesna Nahtigal posebej izpostavlja, da si GZS nikoli ni prizadevala za spremembo sistema obračuna omrežnin za določeno panogo oz. za spremembo časovnih blokov, prilagojenih posamičnemu podjetju, kot je navajala agencija na torkova novinarski konferenci. Dejstvo je, da omrežninska reforma, kot je zastavljena, podjetjem, ki so priključena na SN na zbiralki in VN in poslujejo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, glede na razporeditev in trajanje časovnih blokov ter njihovo stroškovno diferenciacijo, prilagoditve ne omogoča. Prav to pa naj bi bil glavni cilj reforme. Te odjemalce, ki za svoje obratovanje porabijo velike količine električne energije, omrežnina za energijo nesorazmerno in skokovito obremeni za 4 do 6 krat bolj kot doslej, čeprav se pri njihovem odjemu ni nič spremenilo in omrežje uporabljajo povsem enako. Sklicevanje na premalo plačane omrežnine teh odjemalcev do sedaj ne zdrži trezne presoje. »Omrežninska reforma namreč ne bi smela biti sredstvo za omilitev ali odpravo slabih poslovnih odločitev neodvisnega regulatorja v prejšnjih letih,« dodaja generalna direktorica GZS.
 
Ob tem izrecno zavrača tudi navedbe AE, da je razlog nasprotovanju novemu sistemu omrežnin s strani gospodarstva v ukinjanju bonitete za obdobje kritične obremenitve. Ta ukinitev namreč ni povezana s povišanjem tarifnih postavk za energijo na napetostnih nivojih srednje in visoke napetosti, ampak je boniteta za kritično obremenitev vezana na obračunsko moč. »Ker povprečna javnost ne razlikuje med navedenimi pojmi, je lahka tarča manipulacij in potvarjanja dejstev,« pojasnjuje Vesna Nahtigal. Dodaja, da je GZS pri svoji analizi uporabila primerjalne izračune, ki so zaupne narave, zato ni imela pooblastila, da bi jih posredovala komurkoli, tudi agenciji ne. Slednji je sicer že konec februarja ustno in kasneje tudi v dopisu predstavili rezultate analize, na podlagi katerih bi lahko agencija, v kolikor bi imela takšen interes, že takrat sama izvedla izračune.

Razlogi, zakaj nova metodologija obračunavanja omrežnine ni pravična

  1. Spremembe tarifne strukture omrežja bi bilo treba objaviti dovolj zgodaj, da bi imeli odjemalci pri odločanju o naložbah na voljo vse informacije - uveljavitev novega tarifnega sistema brez zadostne predhodne priprave in brez postopnega spreminjanja tarif ni v skladu s priporočili ACER, niti v skladu z veljavno zakonodajo (poročilo ACER, ZOEE in Akt o metodologiji za določanje regulativnega okvira za elektro operaterje).
  2. Veliki odjemalci električne energije so priključeni neposredno na prenosno omrežje in neposredno ne obremenjujejo distribucijskega omrežja, katerega optimizacija naj bi bila primarni cilj uveljavitve novega tarifnega sistema. Argument Agencije za energijo, da so veliki odjemalci predhodno plačevali premalo, je iz tega razloga vprašljiv in neutemeljen
  3. V novem tarifnem sistemu je za VN in SN odjem na zbiralkah zvišanje dela omrežnine za energijo nesorazmerno glede na omrežnino za moč. Pri vseh obravnavanih primerih je bilo ugotovljeno zmanjšanje omrežnine za moč, pri strošku omrežnine za odjem pa je beležen izjemno visok odstotek dviga. Za dimenzioniranje in posodabljanje omrežja je predvsem relevantna konična moč, ki pa jo podjetja z uporabo sistemov upravljanja z energijo že dobro obvladujejo. Agencija za energijo je ta podjetja nesorazmerno obremenila prav na postavki, ki je dejansko ne morejo prilagajati, t. j. na energiji.
  4. Po priporočilih ACER omrežnina ne bi smela predstavljati virov sredstev za nadgradnjo omrežja, saj mora biti naravnana trajnostno in mora odražati dejanske stroške. Izpostavljamo kršitev kriterija odražanja stroškov, na kar Elektroinštitut Milan Vidmar opozarja v svoji projektni nalogi, kjer navaja, da nova omrežnina prav za  odjemalce na VN in SN, ki so priklopljeni na zbiralkah, prinaša velike spremembe in nesorazmerne obremenitve in bi bilo potrebno razmisliti o drugačni porazdelitvi teh stroškov. AE se na to sploh ni odzvala.

VIR: GZS

Editor