V Banki Slovenije posledice ujm proučujemo z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti in trenutni podatki kažejo, da je vpliv posledic ujm na finančno stabilnost obvladljiv. Gledano srednjeročno banke poslujejo v za njih ugodnem gospodarskem okolju in imajo še posebej v letošnjem letu visoke dobičke. K temu pomembno prispevajo ukrepi na področju denarne politike - višje neto obrestne prihodke bank tako poganja višja raven obrestnih mer, ki izvirajo predvsem iz terjatev do centralne banke in višje ravni obrestnih mer posojil. Po drugi strani pa banke obrestne mere za depozite prilagajajo veliko počasneje.

Glede načrtovane davčne obremenitve bank in hranilnic pojasnjujemo, da oblikovanje davčne politike države ne sodi med naše pristojnosti. Za nas ključni vidik je, da sprejeti ukrepi ne bodo vplivali na stabilnost bančnega sistema. V Banki Slovenije tako podrobno proučujemo podana izhodišča države.  

Ob tem poudarjamo, da je treba morebitne ukrepe z vplivom na poslovanje bank in stabilnost finančnega sistema ocenjevati in presojati v povezavi z drugimi ukrepi na področju davčne politike in za odpravo posledic ujm. Tako je pri presoji morebitne dodatne obdavčitve pomembno dejstvo, da morajo banke za zagotovitev varnega in učinkovitega izvajanja svojega poslanstva izpolnjevati regulativne zahteve glede kapitala in upravljanja tveganj, ki so namenjeni zagotavljanju finančne stabilnosti bančnega sistema.

Hkrati je pomembno tudi, da se pri presoji uvedbe dodatne obdavčitve upošteva tudi vidike, ki veljajo na ravni celotnega evrskega sistema in je nanje opozorila Evropska centralna banka. Mednje sodijo vpliv na dobičkonosnost bank, njihovo sposobnost pridobivanja kapitala, zmožnost kreditiranja, konkurenčni položaj v primerjavi z bankami iz držav brez tovrstnih davkov ter pogoji kreditiranja.

VIR: Banka Slovenije