Starejši kronični bolniki so ranljiva skupina, pri katerih sta pogosti bolezni gripa in pnevmokokna pljučnica povezani z visoko obolevnostjo in smrtnostjo. Pnevmokoki so baketerije, ki jih poznamo že več kot 100 let. Obstaja okoli 100 različnih vrst oziroma sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni - največkrat že omenjeno pljučnico, nadalje pa lahko privede tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oz. meningitisa. Pnevmokokne bolezni predstavljajo skupino bolezni, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (S. pneumoniae), ki jo imenujemo tudi pnevmokok. Čeprav se s pnevmokoki lahko okužijo ljudje vseh starosti, je to tveganje največje pri otrocih, starih do dve leti, ter odraslih nad 65 let. Pnevmokokne bolezni so povezane s precejšnjo obolevnostjo in smrtnostjo. Splošno gledano lahko pnevmokokne bolezni razdelimo v dve skupini: neinvazivne in invazivne. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo.

Sama okužba se prenaša kapljično, ob tesnem stiku dveh ljudi. Gre za okužene kapljice, ki jih ob dihanju, kihanju in kašljanju izločamo v okolico.

Neinvazivne in invazivne pnevmokokne bolezni

Med neinvazivne pnevmokokne bolezni štejemo pnevmokokno pljučnico, ki je akutna okužba dihal in prizadene pljuča, sinusitis, pri katerem gre za okužbo zgornjega dela dihal ter akutno vnetje srednjega ušesa, ki je najpogostejše pri otrocih.

Invazivne pnevmokokne bolezni pa se pojavijo, kadar bakterije vdrejo v dele telesa, v katerih bakterij običajno ni (kri ali spinalna tekočina), obenem pa vključujejo bakteriemično pljučnico (to pa je okužba pljuč ob prisotnosti bakterij v krvi), bakteriemijo (prisotnost bakterij v krvi) in meningitis (okužba ovojnic, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo).

Razumevanje sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen vpliva na posameznikovo vsakdanje življenje. Vendar se je potrebno zavedati, da se lahko s to boleznijo živi polno in dejavno, seveda pa se moramo bolezen naučiti voditi in obvladovati.

Največji del ljudi s sladkorno boleznijo ima sladkorno bolezen tipa 2. Teh je kar 90 odstotkov. Sladkorna bolezen tipa 2 se največkrat pojavi pozneje v življenju. Razvoj sladkorne bolezni tipa 2 se začne počasi. V začetku posameznik ne zazna nikakršnih težav, zato bolezen dolgo časa, včasih tudi več let, ostaja skrita in neprepoznana.

Za sladkorno boleznijo tipa 1, ki je druga oblika sladkorne bolezni, obolevajo praviloma otroci in mlajši odrasli. Pojav bolezni je hiter in ga ne moremo spregledati. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je potrebno takojšnje nadomeščanje hormona inzulina.

Tretja oblika sladkorne bolezni pa se lahko pojavi v nosečnosti. Imenujemo jo nosečnostna sladkorna bolezen. Pojavi se v majhnem odstotku nosečnosti in po porodu običajno izzveni, pa vendarle je nosečnostna sladkorna bolezen lahko napovednik za pojav sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju.

Osnovo zdravljenje treh glavnih oblik sladkorne bolezni vključuje, poleg inzulina in drugih zdravil, zdravo prehrano, redno telesno aktivnost in vzdrževanje primerne telesne teže.

Sladkorna bolezen lahko poveča tveganje za zdravstvene težave. Toda raziskave kažejo, da lahko mnogi z zdravljenjem, spremembami sloga življenja in vsakodnevnim vodenjem bolezni preprečijo ali odložijo zaplete sladkorne bolezni. Zato je sladkorno bolezen tudi težko izpostaviti kot samostojni dejavnik tveganja za obolevnost ali umrljivost bolnikov s pnevmokokno pljučnico, saj je nemalokrat prisotna z drugimi boleznimi (velikokrat so to srčne in pljučne bolezni) in seveda starostjo - vsi ti dejavniki pa prognozo še poslabšajo. Epidemiološke študije pnevmokoknih okužb in sladkorne bolezni kažejo, da so osebe s sladkorno boleznijo v enaki meri nagnjeni k okužbi kot drugi kronični bolniki, da pa je sladkorna bolezen dejavnik tveganja za pogostejšo bakteriemijo in da imajo osebe s sladkorno boleznijo znatno zvečano smrtnost pri pnevmokokni pljučnici. Zaključimo torej lahko, da so posmezniki z diabetesom vsekakor bolj ogrožena skupina kroničnih bolnikov (zaradi kroničnih zapletov in možnosti presnovnega poslabšanja).

Pomembnost prepoznavanja znakov pnevmokoknih okužb

Znaki, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico so zvišana telesna temperatura, tresenje, mrzlica, kašelj in kratka sapa, medtem ko so za pnevmokokni meningitis značilni zvišana telesna temperatura, glavobol in otrplost vratu.

Okužbe s pnevmokoki zdravimo z antibiotiki, vendar pa narašča problem odpornosti S. pneumonia proti antibiotikom. To pomeni, da je v veliko primerih pnevmokokne bolezni težko zdraviti, zato je preprečevanje bolezni še bolj pomembno.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je pri osebah s sladkorno boleznijo priporočljivo

Ne glede na prisotnost sladkorne bolezni cepljenje proti pnevmokoknim okužbam učinkovito prepreči pljučnico, hospitalizacijo in smrt.

Učinkovitost cepiva je odvisna od imunološkega statusa bolnika. Veliko študij je pokazalo, da je cepljenje proti pnevmokokom v tesni povezavi z večjo možnostjo preživetja, manjšo možnostjo dihalne odpovedi in s krajšo hospitalizacijo tistih, ki so se s pljučnico okužili doma. Osebe s sladkorno boleznijo imajo povsem normalen imunski odziv na cepljenje, tako da učinkovitost cepljenja ni zmanjšana.

Novost v cepilni shemi

Z letošnjim letom je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam na voljo brezplačno vsem starejšim od 65 let ter kroničnim bolnikom. Cepljenje se opravi z enim samim odmerkom, enkratna revakcinacija pa je pri starejših od 65 let priporočljiva po 5. letih v primeru, če so cepljenje opravili pred 65. letom. Cepivo je varno, saj gre za mrtvo cepivo, kar pomeni, da vsebuje le očiščene delce mikroba in posledično ne more povzročiti pnevmokokne okužbe. Cepivo je 23 valentno, to pomeni, da se v njem se nahajajo tisti serotipi pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo invazivno bolezen.

VIR: Sidera