Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Družba Eles je objavila celovito letno poročilo za leto 2022, ki ga je močno zaznamovala vojna v Ukrajini, zaradi česar leto 2022 predstavlja eno najbolj zahtevnih let v elektroenergetiki v zadnjih nekaj desetletjih.

Na poslovanje družbe Eles je imelo velik vpliv sprejetje interventne zakonodaje vlade v marcu 2022, katere namen je bil omiliti posledice visokih cen energentov. S tem je Eles ostal brez 24 milijonov evrov omrežninskih prihodkov in ob rastočih, izjemno visokih stroških električne energije za pokrivanje izgub v prenosnem omrežju je spomladi sprejel rebalans poslovnega načrta. V njem so revidirali predvidene naložbe, najeli premostitveni kredit in sprejeli ukrepe za optimizacijo poslovanja.

Skupaj sta Elesu epidemija koronavirusa in energetska kriza vzeli nekaj manj kot 60 milijonov evrov in to ravno v obdobju rekordnih investicijskih vlaganj. Če ne bi bilo interventne zakonodaje, bi čisti poslovni izid družbe znašal 22,4 milijona evrov in bi bil najvišji doslej. Kljub temu so poslovno leto 2022 zaključili s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 1,8 milijona evrov.

Pozitivna plat energetske krize za Eles so visoki generirani prihodki od čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki so znašali kar 114,5 milijona evrov in so bili rekordni v celotnem obdobju, odkar na avkcijah tržnim udeležencem dodeljujejo prenosne zmogljivosti. Letošnje projekcije kažejo, da bo tudi leto 2023 ponovno rekordno. Po drugi strani so družbi močno zrasli stroški za nakup električne energije v primeru pokrivanja izgub na prenosnem omrežju. Če so le-ti še v letu 2021 znašali 27 milijonov evrov, so v letu 2022 narasli na 63 milijonov evrov. V decembru 2022 je Eles začel električno energijo kupovati tudi za pokrivanje izgub na distribucijskem omrežju, zaradi česar jim je morala vlada pomagati z naknadnim vplačilom v kapital v višini 170 milijonov evrov, sicer bi morala Agencija za energijo zvišati tarife za uporabo prenosnega omrežja v letu 2023 glede na leto 2022 za kar 176 odstotkov. 

Eles je v letu 2022 zaključili več let trajajoče, izjemne projekte, ki ne pomenijo samo dodane vrednosti za slovenski elektroenergetski sistem, ampak tudi povečujejo ugled družbe. Dajejo ji veljavo ter odpirajo vrata za bodoča partnerstva in do novih virov financiranja. 

Slavnostno so obeležili zaključke projektov SINCRO.GRID, NEDO in izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince z RTP Cirkovce. Poleg tega so v lanskem letu izvedli še preselitev operaterjev RCV in združitev operaterjev iz treh območnih centrov vodenja (Maribora, Nove Gorice in Ljubljane) v novem sodobnem centru vodenja v Tehnološkem središču Beričevo. Nova centra sta tehnološko, varnostno in ergonomsko posodobljena, kar ju postavlja ob bok sodobnim centrom vodenja evropskih operaterjev, ki izpolnjujejo vse varnostne kriterije.

Investicijska vlaganja v lanskem letu so znašala 79,4 milijona evrov in so bila nižja kot v letu 2021, ki je bilo s 153,2 milijona evrov za družbo Eles rekordno. Obenem so v preteklem letu celostno zaključili večletni investicijski cikel in se začeli pripravljati na novega. Pred družbo je cikel nadaljnjih vlaganj v zeleni prehod, kjer Eles na osnovi novega Razvojnega načrta prenosnega sistema republike Slovenije, potrjenega s strani Agencije za energijo, načrtuje za 825,6 milijona evrov novih vlaganj. Pri tem bo ključna njihova vloga pri izgradnji priključne infrastrukture za OVE in medsektorskem povezovanju.

Lansko leto je bilo aktivno tudi na področju upravljanja kapitalskih naložb. V maju je v družbo Stelkom lastniško vstopil švedski partner in vanjo vložil 1,7 milijona evrov, s čimer je Eles postal manjšinski družbenik, kar je bilo v skladu z njihovo usmeritvijo, zapisano v Dolgoročnem poslovnem načrtu ELES 2021–2025 in februarja 2021 potrjeno tudi s strani vlade. Po skoraj štirih letih pogajanj in priprav je Eles 23. decembra, skupaj s srbskim SEEPEX in francoskim partnerjem EPEX, ustanovil prvo energetsko borzo v tem delu Evrope. Še pred tem je od Borzena odkupil 50-odstotni lastniški delež BSP z namenom lažje ustanovitve regionalne borze. S tem je postal stoodstotni lastnik BSP. Z ustanovitvijo regionalne borze postaja slovenska borza BSP, ki je bila do sedaj prisotna zgolj na slovenskem trgu, pomemben igralec na trgu električne energije širšega evropskega prostora. 

Eles je v decembru postal tudi stoodstotni lastnik družbe SODO. S tem ima neposredno koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega sistema Slovenije in posredno koncesijo za gospodarsko javno službo kot distribucijski operater. Prvi del letošnjega leta so v Elesu namenili iskanju sinergijskih učinkov med družbama, s ciljem pripojitve SODO družbi Eles in pridobitvi statusa kombiniranega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja s 1. januarjem 2024.

Po dolgih letih lastništva in upravljanja z družbo Talum, katere dejavnost ni sodila v okvir opravljanja nalog in odgovornosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja, so spremembe zakona o SDH določile, da se Elesova finančna naložba v Talum prenese na republiko Slovenijo. Tako je s 1. januarjem 2023 upravljanje družbe Talum prevzel SDH, zaradi postopkovnih določil Zakona o gospodarskih družbah pa bo Eles Talum lastniško prenesel na republiko Slovenijo v letošnjem letu. V soupravljanju je Eles imel še eno naložbo, ki ni sodila v dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja, in sicer soupravljanje ČHE Golica. Skladno z Zakonom o oskrbi z električno energijo so 31. januarja 2023 svoj 20-odstotni delež prodali Dravskim Elektrarnam Maribor.  Kljub slabim napovedim glede zanesljive oskrbe z električno energijo kot posledice vojne v Ukrajini v začetku letu 2022, se te na srečo niso uresničile, na kar je med drugim vplival tudi enotni evropski trg z električno energijo. Pri tem veliko vlogo igrajo tudi investicije v pametne naprave, ki jih je Eles v preteklih letih izvedel v okviru evropskih projektov. Zaradi tovrstnih investicij, je Slovenija dele lanske jeseni lahko preživela brez lastne proizvodnje električne energije, ko smo bili stoodstotno odvisni od uvoza iz tujine. Zaradi robustnosti prenosnega sistema in močni povezanosti Slovenije v interkonekcijo ter naprednim mehanizmom določanja in dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti je Slovenija lahko celotno jesen in zimo preživela brez resnih pretresov. 

Eles letos pričenja nov cikel investicij v zeleni prehod, ki so nujno potrebne in, ki jih okolica od Elesa pričakuje, vendar pa zanje nima zagotovljenih virov. V družbi so v zadnjih letih uspeli pridobiti preko sto milijonov evrov nepovratnih sredstev iz skladov EU, s čimer so močno razbremenili domače odjemalce električne energije in pritiska na povišanje omrežnine. Ojačali so robustnost prenosnega omrežja do te mere, da je v meddržavnem okviru pripravljeno na najtežje obratovalne situacije. A to je zgolj prvi oziroma eden izmed nujnih korakov energetske tranzicije. Sedaj so na vrsti projekti na nacionalnem nivoju – projekti izgradnje velikih sončnih in vetrnih elektrarn. 

To pa so projekti, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med PCI projekte, zato bo treba državno infrastrukturo, ki je nujna za prehod v brezogljično družbo, financirati iz Podnebnega sklada, Načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijskih sredstev, in to ne le na distribucijskem ampak tudi na prenosnem omrežju električne energije. Družba Eles trenutno do teh sredstev ni upravičena, zato bo treba najprej odločevalce prepričati, da družbi odpre vrata do teh nepovratnih virov financiranja za izgradnjo priključne infrastrukture za OVE. 

V začetku leta 2024 bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine, zato bo druga polovica letošnjega leta posvečena pripravam na to, vključno z neštetimi vprašanji in zahtevami po pojasnilih, ki jih bodo na distribucijska podjetja, Agencijo za energijo in SODO naslavljali državljani. Eles čakajo aktivnosti za pridobitev statusa kombiniranega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja in pripojitev družbe SODO, s tem pa se fokus Elesa veliko bolj kot doslej usmerja v distribucijsko omrežje. Kaj konkretno za njihove prihodke prinaša sprememba načina obračuna omrežnine še ni jasno, saj bo Agencija za energijo šele v jeseni objavila cene tarif za uporabo omrežja. Na področju stroškov obratovanja in vzdrževanja je pred Elesom še ena potrebna sprememba. Agencija za energijo družbi namreč stroške priznava sorazmerno glede na dolžino omrežja in število polj, novi elementi pametnih omrežij pa ne povečujejo dolžine omrežja, a so zahtevni in dragi za vzdrževanje. 

Poleg tega je Državni zbor maja letos potrdil nov zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in v njem družbo Eles določil družbo za nosilko nove gospodarske javne službe, ki bo odgovorna za vzpostavitev polnilnih parkov in razvoj javne infrastrukture za e-mobilnost. V drugi polovici leta bo zato potekala ožja notranja reorganizacija s ciljem vzpostavitve ločenih računovodsko finančnih evidenc gospodarskih javnih služb.

Pred Elesom so novi projekti, med katerimi je najpomembnejši projekt GreenSwitch v vrednosti 146 milijonov evrov, ki ga je Evropska komisija izbrala kot referenčen projekt naprednega razvoja energetskih omrežij. Hkrati pa je leto 2023 tisto, v katerem mora Eles postaviti izhodišča za nadaljevanje investicijskega cikla, ki bo novi vrh dosegel v naslednjem srednjeročnem obdobju. 

VIR: Naš Stik