To je del naslova knjige avtorice dr. Melanie Joy s pomenjlivim podnaslovom Uvod v karnizem. Knjigo je napisala 2010 in takrat je prinesla svež veter v poglede o prehrani in s pričevanji, s statistiko in z znanstvenimi dognanji razburkala javnost o ravnanju z živalmi v mesni industriji.
To je del naslova knjige avtorice dr. Melanie Joy s pomenjlivim podnaslovom Uvod v karnizem. Knjigo je napisala 2010 in takrat je prinesla svež veter v poglede o prehrani in s pričevanji, s statistiko in z znanstvenimi dognanji razburkala javnost o ravnanju z živalmi v mesni industriji. Slovenski prevod smo žal dočakali 13 let kasneje, ko se je – na srečo – tudi že pri nas pogled na prehrambne navade in vegeterijanstvo ter veganstvo ter same procese (mesne) industrije precej spremenil. Ob tem pa je v 13 letih tudi zelo napredovala nevroznanost – ter s tem uvidi v to, zakaj počnemo, kar počnemo. Oz. zakaj si kdaj pa kdaj (no, priznajmo, velikokrat) zatiskamo oči (beri: ne spremenimo svojega obnašanja) in ne storimo tega, kar bi bilo logično, čustveno in dobro za nas, živali in planet.
Karnizem (uživanje mesa in izdelkov iz živali) (ne)etična izbira
Avtorica uvede pojem karnizem kot kontrapunkt vegetarijanstvu, veganstvu in drugim prehrambnim usmeritvam/izbiram. Odlično opiše etične nazore in moralna prepričanja – lahko bi rekli svetovni nazor, ki nas vodi k odločitvi za ali proti prehranjevanju z mesom. Jesti meso, pravi dr. Joy, je namreč priučeno dejanje in všečnost okusa mesa priučena navada.
Če je torej etična odločitev proti uživanju mesa in mesnih izdelkov oz. vseh živalskih izdelkov vodila do vegetarijanstva oz. veganstva, kako poimenujemo etični nazor oz. etično odločitev za prehranjevanje z mesom? Poimenuje ga karnizem. Karnizem je sistem prepričanj, ki nas navaja jesti določene vrste živali. V Sloveniji je npr. nesprejemljivo jesti pasje meso, v Južni Koreji in še kje, pa je to prava poslastica in nekaj povsem normalnega. V Indiji oz. hindujski religiji je greh jesti krave, pri nas je goveji zrezek ‘nedeljsko kosilo’. A vidite ironijo?
Nujno je poimenovati pojav!
Neobstoj besede karnizem (tudi v slovenščini) me asociira na Wittgensteinovo filozofijo – meje jezika so meje mojega sveta. Če namreč nimam besede/pojma, ki opisuje problem, posledično ni problema (oz. ga ne vidim).
In za karnizem avtorica dr. Joy argumentirano prikaže probleme: bolečine živali v procesu proizvodnje, trpljenje ljudi in apatijo zaposlenih v prehrambni industriji, onesnaževanje, nezdravo pridelavo in predelavo (žal tovrstni pojmi v resnici ne bi smeli biti uporabljeni v povezavi z živimi bitji) in posledično negativne vplive na prebivalstvo, ki se s temi izdelki prehranjuje. (Če nam ne verjamete, si preberite prispevek in oglejte grozljive fotografije o trpinčenju živali v mesni industriji. Nastale so kot del raziskovalnega novinarstva).
Spoznanja o obrambnih mehanizmih oz. zakaj so telički ljubki, govedina pa konča v naših želodcih
Knjiga prinaša tri sklope, ki nas pozivajo in nagovarjajo k spremembi našega pogleda oz. dojemanja prehrambnega sveta. 1. sklop se posveča katastrofalnim razmeram mesne prehrambne verige v ZDA (tukaj pogrešamo podatke o Evropi in ev. o Sloveniji). 2. sklop se posveča nevroznanstvenim spoznanjem (=o obrambnih mehanizmih »izogibanju resnici« npr. ‘tako pač je’, upravičevanje karnizma (=jesti živali je naravno, normalno, nujno), ponotranjeni karnizem (skozi kognitivno trojico – objektifikacijo, razosebljanje in dihotomizacijo). 3. sklop vabi od karnizma do sočutja.
In spoznanje? Ljudje ne želimo videti resnice. Da, telički so ljubki, krave pa jemo. Sir Paul McCartney je nekoč dejal, da če bi klavnice imele steklene stene, bi bili vsi ljudje vegetarijanci. Verjel je, da če bi spoznali resnico o proizvodnji mesa, ne bi več mogli jesti živali.
Nekaj katastrofalnih dejstev
- Leta 2019 je 11.000 znanstvenikov mednarodne komisije opozorilo, da moramo ljudje po vsem svetu preiti na pretežno rastlinsko prehrano, da se izognemo okoljski katastrofi.
- Živinoreja je eden treh največjih onesnaževalcev voda (viri onesnaževanja: antibiotiki in hormoni; kemikalije iz usnjarnj, žuvalski izločki, sedimentacije degradiranih pašnikov, gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo za krmne rastline).
- Več kot 75 % gozdnih površin v Amazoniji so uničili zaradi pašnikov za rejne živali.
- V ZDA uporabijo 37 % vseh pesticidov in 50 % vseh antibiotikov v živinoreji (!)
- Rejene živali zaužijejo 907 kg žit, da zadostijo potrebam enega človeka. Če bi ta pojedel žita namesto mesa, bi potreboval le 181 kg.
- Živinoreja je odgovorna za več emisij CO2, kot jih skupaj proizvede 400 milionov avtomobilov.
Rdeča ali modra tableta?
Katera vrata (tableto) boste izbrali? Rdeča ali modra?
Vsi, ki ste gledali film Matrica, prepoznate to izbiro. Ali boste izbrali resnico ali boste ostali v blaženi nevednosti? K izhodu skozi razpoko karnistične matrice nas vabi dr. Joy prav s citatom Morfeja Neu iz Matrice:
Vidi se ti v očeh. Imaš pogled človeka, ki sprejema, kar vidi, ker pričakuje, da se bo prebudil … Tukaj si, ker nekaj veš. … Vse življenje že čutiš, da je s svetom nekaj narobe. Ne veš, kaj, pa vendar je tam kot trska v tvojem mišljenju, … Poskušam osvobiti tvoj um, Neo. Vendar ti lahko pokažem le vrata. Ti pa si tisti, ki mora stopiti skoznje.
Skozi ta vrata nas vabi dr. Joy; vabi nas k sočutju, k zlomu otopelosti in apatije. Vabi k pričevanju, ki ima veliko oblik: demontracije, prikrita preiskovanja, politično lobiranje, umetniško ustvarjanje … Vabi nas k empatiji do vsega, kar je živo. Ali kot je v enem od pogovoru z nami rekla Nataša Teraz Krois: Trajnost je empatija do vsega, kar živi.
Najdite torej svojo obliko pričevanja in se prebudite. Izberite rdečo tableto.
Nekaj podatkov o zaužitju mesa na prebivalca v Evropi
Vir: Slovensko vegansko društvo, zanj Matevž Jeran
- Poraba perutninskega mesa na prebivalca je 24 kg na leto. https://ourworldindata.org/grapher/per-capita-meat-eu28
- Poraba svinjskega mesa na prebivalca je 32 kg na leto. https://ourworldindata.org/grapher/per-capita-meat-eu28
- Poraba govejega mesa na prebivalca znaša 11 kg na leto. https://ourworldindata.org/grapher/per-capita-meat-eu28
- Poraba rib na prebivalca znaša 24 kg na leto. https://oceans-and-fisheries.ec.europa.eu/facts-and-figures/facts-and-figures-common-fisheries-policy/consumption_en
- Poraba mlečnih izdelkov na prebivalca znaša 190 kg na leto (merjeno v mlečnih ekvivalentih). https://ourworldindata.org/grapher/per-capita-milk-consumption?tab=table
- Poraba jajc na prebivalca je 13 kg na leto. https://ourworldindata.org/grapher/per-capita-egg-consumption-kilograms-per-year?tab=table
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: Tim Johnson, unsplash
VIR: Spletno mesto Navdihni.me
