avtor Navdihni. me 25. septembra, 2023

Če ste kdaj pogledali ‘račun za elektriko’ (strokovnjaki bi nas popravili: račun za ceno porabljene električne energije), je slednji sestavljen iz naslednjih postavk:

Kot lahko vidimo, veliko postavk, a dokaj enostaven eno- ali dvotarifni sistem. S 1. marcem 2024 pa bo začel veljati nov, precej bolj kompleksen. Zato je za del potrošnikov (gospodinjstva in manjše poslovne uporabnike) predvideno prehodno obdobje do januarja 2026.

1. marca 2024 bodo začeli uporabljati nov način obračunavanja omrežnine (ene od postavke na računu, glej zgoraj). Nas, potrošnike, bo spodbujal k porabi električne energije v obdobjih, ko je obremenjenost omrežij manjša. Hkrati nas bodo spodbudili k premisleku o lastnih sončnih elektrarnah in hranilnikih ali vključitvi v kakšno od skupnostnih samooskrb.

Namesto dosedanjih tarif (VT/MT/ET) bo dan razdeljen na tri časovne bloke, leto pa na višjo in nižjo sezono. Za vsak dan se na podlagi ur konične obremenitve (najvišje porabe) sistema določijo ure visoke, srednje obremenitve in nizke obremenitve.

Znotraj koledarskega leta razlikujemo dve letni sezoni:

Poznamo dva tipa dni: delovni dan in dela prost dan.

Znotraj posameznega dneva nastopijo trije različni časovni bloki:

Omrežnino nam bodo obračunali glede na prevzeto energijo iz omrežja (na računu sedaj kot “energija”) in dogovorjeno obračunsko moč (novost, ki jo uvajajo s 1. marcem 2024).

Vsak od petih blokov bo imel opredeljeno svojo obračunsko moč.

Primer: časovni blok 1 (najdražji z najvišjimi obremenitvami) npr. 5 kWh,  blok 2 npr. 6 kW itd. Vsak naslednji blok ima lahko samo enako ali višjo obračunsko moč od predhodnega. Tako npr. blok 3 ne more imeti nižje dogovorjene moči od prvega ali drugega časovnega bloka.

Pomembno: Če bomo potrošniki porabili več, kot smo se dogovorili, nam bodo zaračunali t. i. presežno obračunsko moč – in to – po sedaj dostopnih informacijah – po precej visokih cenah. S tem nas želijo spodbuditi k premiku uporabe elektronskih naprav v časovne bloke, kjer ni visoke (=konične) porabe – npr. v nočni čas.

Ločiti moramo med dvojimi uporabniki – tistimi s priključno močjo do vključno 43kW in tistimi nad to priključno močjo.

Če ste med tistimi s priključno močjo do vključno 43 kW – torej praviloma gospodinjstva in mali poslovni odjemalci – nam bodo od 1. marca 2024 naprej presežno obračunsko moč zaračunali, če bomo dogovorjeno obračunsko moč spremenili. Če dogovorjene obračunske moči ne bomo spremenili, bomo na računih samo obveščeni o morebitnih prekoračitvah in informativnih stroških, presežna moč pa se nam bo začela obračunavati po 1. januarju 2026. Zato velja previdno razmisliti, preden se odločimo za morebitne spremembe. V vmesnem času, torej do januarja 2026, pa velja prilagoditi lastno porabo in razmisliti tudi o lastni proizvodnji energije ali hranilniku – in koraku dalje: o združevanju v energetske skupnosti. V ta namen so na voljo različne subvencije (glej Eko sklad).

Primer smiselnosti uvedbe spremembe pred januarjem 2026: za časovni blok 1 smo se dogovorili za 8 kW. Vemo pa, da bomo porabili manj, saj sta v preteklih letih pri nas živeli dve osebi več, ki sta se sedaj zaradi študija odselili. Tako bo naša poraba manjša. Zato se odločimo, da dogovorimo namesto 8 kW le 7 kW. Zaradi te spremembe se začne celotna poraba in omrežnina obračunavati po novem sistemu. Vendar pozor: če presežemo dogovorjeno moč 7 kW, vse tisto, kar porabimo več, bistveno dražje plačamo. V navedenem primeru nas torej o preseganju dogovorjene moči v prehodnem obdobju ne bodo le obvestili, ampak nam jo bodo tudi zaračunali.

Prednost takega načina obračunavanja je v mesečnem prilagajanju porabe – kar predpostavlja zelo informiranega, ozaveščenega in aktivnega potrošnika – kar pa je spet zgodba zase.

Uporabnikom sistema na merilnih mestih s priključno močjo nad 43 kW (gospodarstvo itd.) se bo presežna obračunska moč začela zaračunavati že takoj po 1. marcu 2024.

Če je za prevzemno-predajno mesto določena dogovorjena obračunska moč, je ta razvidna iz podatkov na koncu obračuna (na računu). To lahko vidite že na računu za mesec junij, julij ali avgust.

Če ste med osmimi odstotki gospodinjstev v Sloveniji, kjer se še ne evidentirajo 15-minutne meritve za prevzeto energijo, bo obračunska moč določena glede na priključno moč iz soglasja za priključitev. O tej višini bomo uporabniki obveščeni na računih za dobavo električne energije za mesec november 2023. (op.: več informacij, kako se določi obračunska moč, je na spletni strani www.uro.si.)

»Trenutno se nahajamo v procesu ugotavljanja upravičenih stroškov elektrooperaterjev, ki se pokrivajo z omrežnino. Prizadevamo si, da bodo tarifne postavke za omrežnino znane do konca oktobra, najkasneje pa do 15. novembra. V dokumentu Končnega poročila D7 so v poglavju »6.4 Odjemalci na nizki napetosti brez merjenja moči« prikazani učinki novih tarif, izračunanih na podlagi metodologije M1 ob uporabi podatkov leta 2019 za gospodinjske odjemalce in druge male poslovne odjemalce. Učinki oz. rezultati tarif za industrijske odjemalce pa so prikazani v poglavju 6.1, 6.2 in 6.3.,« razložijo v Agenciji za energijo.

Sprememba, ki jo uvajamo v Sloveniji, je precej velika. Iz neuradnih virov smo prejeli informacijo, da Španija, ki je uvedla tak sistem pred nekaj leti in ki je tudi model za uvedbo našega sistema, ne beleži bistvenih pozitivnih učinkov v smislu zmanjšanja potrošnje, razbremenitve omrežja in okolja. Ob vprašanju, kakšna je ocena prihranka moči in energije z uvedbo novega sistema, pa Agencija meni: »Nov sistem obračunavanja omrežnine ne zahteva kakršnega koli prihranka moči ali energije pri odjemalcih, ampak jim s cenovnimi signali daje možnost, da prestavijo porabo v drug (cenejši) časovni blok in s tem prihranijo pri strošku omrežnine. Če bodo odjemalci zmanjšali porabo oziroma znižali svojo moč, se bo to odrazilo na končnem računu za omrežnino.« Ocena prihrankov energije in zmanjšanja obremenitve omrežja za nivo Slovenije je torej nekaj, kar bo šele potrebno izračunati.

Iz pogovorov z gospodarstveniki, večjimi industrijskimi poslovnimi subjekti, pa je zaznati zaskrbljenost. Ob novih davkih, spremembi energetske politike (npr. preklop s plina na druge energente), ob ohlajanju gospodarstva v državah poslovnih partnericah in ob nižanju rasti BDP v Sloveniji menijo, da jim podražitve obračuna omrežnine in nasploh spremembe obračunavanja porabe elektrike pomeni še en žebelj v krsto slovenske konkurenčnosti. Nekoliko ironično se sprašujejo, ali seliti proizvodnjo v nočne ure ali celo v druge države. Za gospodarstvo oz. vse z odjemno močjo nad 43kw namreč ni prehodnega obdobja do januarja 2026 – spremembe zanje začnejo veljati že čez nekaj mesecev – z marcem 2024. Na Agenciji pojasnijo: »Nov model obračunavanja omrežnine je bil vzpostavljen na podlagi projektne naloge, ki jo je agencija izvedla z javnim naročilom storitve zunanjega izvajanja v 2021 s konzorcijem EIMV-UP Comillas. Ves čas prenove se je agencija zavedala, da je potreben širši dialog in konsenz, zato smo že od začetka v proces prenove vključiti tudi zainteresirano javnost v okviru javnega posvetovanja. Ves proces skupaj z vsemi predstavljenimi gradivi, vprašanji deležnikov in odzivom agencije je predstavljen na spletni strani Prenova metodologije obračuna omrežnine in tarifnega sistema. Sestavni del projektne naloge je bil tudi izračun in prikaz vpliva novih tarif na odjemalce (gospodinjske, male poslovne odjemalce, industrijske odjemalce ter druge odjemalce), medtem ko analiza vpliva na celotno slovensko gospodarstvo ni bila sestavni del projektne naloge.«

Ob vseh pomislekih, ki smo jih izrazili v pogovoru z Agencijo, slednja poudarja: »Modeli drugih držav že danes niso primerljivi med seboj, saj ima vsaka država določene specifike v sistemu. Dejansko vse države članice pripravljajo oziroma že dokončujejo reformo obračunavanja, saj tudi njih zavezujejo iste določbe evropskih direktiv [kot nas]. Te od elektrooperaterjev zahtevajo, da vključevanje razpršenih virov proizvodnje in drugih bremen (toplotne črpalke in polnjenje električni vozil) v sistem izvedejo na stroškovno učinkovit način. Pri tem pa imajo nalogo tudi regulatorji, da z omrežnimi tarifami spodbudimo prilagajanje odjema in shranjevanje energije, da se lahko tako izognemo finančno obremenjujočim širitvam omrežja. Eden izmed ključnih stebrov evropske energetske politike je namreč zeleni prehod, ki vključuje več obnovljivih virov v sistemu in večjo elektrifikacijo tudi drugih sektorjev porabe (promet, ogrevanje) in ta proces se z različno intenzivnostjo dogaja v vseh državah članicah EU.«

Dodajajo, da je ključni cilj, ki so ga zasledovali in je dolgoročne narave, razbremenjevanje sistema. V Agenciji za energijo priznavajo, da bodo kazalnike uspešnosti lahko postavili šele po prehodnem obdobju: »Zaradi postopnosti uvajanja reforme [smo] uvedli prehodno obdobje glede obračunavanja obračunske moči. Zato bodo cenovni signali v prvih dveh letih od uvedbe šibkejši, ne bodo ciljni in bodo tudi učinki manjši. To velja za učinke na ravni odjemalcev priključenih na nizko napetostno omrežje (op. a. to so gospodinjstva in manjši poslovni uporabniki). Na drugi strani pa pričakujemo pomemben odziv večjih poslovnih in industrijskih odjemalcev, ki je odvisen od njihove prilagoditve sedanji metodologiji ter zmožnosti odziva na spremenjeno strukturo tarife. Torej sistem je zastavljen tako, da zahteva od nas sprotno spremljanje in če je to potrebno, ustrezne prilagoditve (časovni bloki).«

»V luči prenove obračunavanja omrežnine je pomembno nasloviti tudi zeleni prehod, ki pomeni, da potrebujemo več proizvodnje iz obnovljivih virov energije v sistemu, da moramo elektrificirati promet, tudi na področju ogrevanja se že dogajajo velike spremembe. Vse to pa lahko dosežemo le, če bo omrežje pripravljeno, če bo omrežje to zmoglo. Elektrooperaterji morajo vsa ta bremena vključiti na stroškovno učinkovit način, k temu pa lahko pripomoremo tudi odjemalci.

Ob tem se pogosto zastavlja vprašanje kako? S spremljanjem naše porabe: že majhne spremembe navad namreč lahko prispevajo k premikanju konic iz obdobja, ko je omrežje bolj obremenjeno v obdobje, ko je manj obremenjeno. Elektroenergetsko omrežje, predvsem distribucijsko, je hrbtenica zelenega prehoda. V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je ocena, da bomo za razvoj in rekonstrukcije omrežij v naslednjih 10ih leti potrebovali 4 milijarde evrov, kar pomeni več kot 2 milijardi evrov več, kot do sedaj; in to so stroški, ki se večinoma pokrivajo z omrežnino. Z učinkovito rabo omrežij pa lahko pomembno prispevamo k zniževanju teh stroškov, hkrati pa tudi omogočimo obsežnejšo vključevanje obnovljivih virov v sistem in podpremo elektrifikacijo drugih sektorjev porabe energije,« poudarjajo v Agenciji.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: kot navedeno ob fotografijah

VIR: Spletno mesto Navdihni.me