Nacionalna in Kapodistrijska Univerza v Atenah (NKUA) je ob podpori projektnih partnerjev SI4CARE objavila prvi recenzirani znanstveni članek projekta v reviji MDPI Geriatrics Journal.

Ljubljana, Slovenija (April, 2023) - Nacionalna in Kapodistrijska Univerza v Atenah (NKUA) je ob podpori projektnih partnerjev SI4CARE objavila prvi recenzirani znanstveni članek projekta v reviji MDPI Geriatrics Journal. Na podlagi ugotovitev projekta so se države na območju Adriona med pandemijo COVID-19 srečale s precejšnjimi težavami pri prilagajanju kompleksnim zahtevam starejših s kognitivnimi motnjami in njihovih negovalcev. To je mogoče pripisati tudi omejenemu dostopu do zdravstvenih ustanov.

Nedavna zdravstvena kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, je močno vplivala tako na življenja ljudi kot tudi na sposobnost zdravstvenih delavcev, da zagotavljajo svoje storitve. Eden večjih izzivov med pandemijo je bila omejena dostopnost do zdravstvenih ustanov, zlasti za starejšo populacijo. Starejši so bili dejansko ena izmed najbolj prizadetih skupin prebivalstva zaradi večjih zdravstvenih tveganj, s katerimi so se soočili med COVID-19, in dodatnih dejavnikov, ki so morda povečali njihove težave pri dostopu do zdravstvenih storitev. Starejši so na primer izpostavljeni večjemu tveganju za kognitivni upad in demenco, saj je starost običajno eden od ključnih dejavnikov za razvoj duševnih motenj. Cilj trenutne študije je bil raziskati, kako so se zdravstveni sistemi v jadransko-jonskih državah/regijah odzvali glede na potrebe starejših s kognitivno motnjo ali brez nje v času pandemije COVID-19 glede na mnenja pridobljena s strani starejših in zdravstvenih delavcev. Ključne ugotovitve študije so poudarile, da tako deležniki v zdravstvu kot starejša populacija trdijo, da so se zdravstvene potrebe starejših in njihovih negovalcev dramatično povečale v vseh državah, zlasti v Italiji (Kalabrija), na Hrvaškem in v BiH.

Temeljni zaključek raziskave je, da so se države iz regije Adrion med pandemijo COVID-19 soočale s precejšnjimi izzivi pri prilagajanju posebnim potrebam starejših s kognitivnimi motnjami in njihovih negovalcev, verjetno tudi zaradi možnosti dostopnosti do zdravstvenih ustanov. Ti rezultati poudarjajo potrebo po razvoju alternativnih načinov zagotavljanja zdravstvene pomoči in nadzora, kadar osebna oskrba ni mogoča.
Podatki so bili zbrani z e-vprašalniki o ustreznosti zdravstvenega sistema in so bili anonimno posredovani starejšim posameznikom in izvajalcem zdravstvenih storitev v naslednjih državah: Slovenija, Italija (regija Kalabrija), Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Grčija, Črna gora in Srbija. V študiji je skupno sodelovalo 722 starejših ljudi in 267 izvajalcev storitev v zdravstvu. Natančneje, udeleženci so bili razdeljeni v dve ciljni skupini: (a) izvajalci zdravstvenih storitev, ljudje, ki zagotavljajo zdravstvene storitve pacientom in hranijo zdravstvene informacije o njih, deležniki, ki izhajajo iz različnih položajev v zdravstvenih storitvah za starejše, npr. nevladne organizacije (NVO), geriatrična društva, medicinska društva, univerze, regulativni organi, strokovnjaki za socialne inovacije, centri za oskrbo starejših in ponudniki zdravstvenih storitev ter (b) starejše osebe, ki so starejše od 65 let.

Glede na nedavni pregledni znanstveni prispevek avtorjev Angelopoulou et al., lahko telemedicina znatno izboljša vse vidike kakovosti oskrbe starejših ljudi, zlasti pa bolnikov z demenco. Telemedicina je dragoceno orodje za ocenjevanje spremljanja zdravja starejših ljudi pa tudi za ocenjevanje nevrodegenerativnih motenj in z njimi povezanih demenc: omogoča lahko dostop do specializirane oskrbe in natančne diagnoze, skrajša čakalne dobe in nepotrebne prevoze, nudi personalizirano oskrbo, ustrezno zdravljenje, integrirano oskrbo, učinkovitost in pravičnost s premagovanjem geografskih ovir in kulturnih raznolikosti.

1. nevrološki oddelek Medicinske Fakultete Nacionalne in Kapodistrijske Univerze v Atenah v bolnišnici Eginition je v poskusu obravnavanja omejenega dostopa bolnikov z nevrodegenerativnimi motnjami do specializiranih zdravstvenih storitev, zlasti na oddaljenih območjih, aktivno sodeloval pri razvoju prve ambulante, ki se izvaja izključno preko spleta za bolnike s kognitivnimi in gibalnimi motnjami. Ta klinika je služila kot pilotna akcija ob podpori projekta SI4CARE in je osvojila prvo nagrado na natečaju "Digital Governance Awards 2022". Poleg zdravniške ocene je bil še en cilj pilotnih ukrepov SI4CARE Nacionalne in Kapodistrijske Univerze v Atenah izboljšanje aktivnega staranja z izvajanjem spletnih programov telesne dejavnosti za ljudi z demenco, ki jih je izvajal Laboratorij za fiziologijo Medicinske fakultete. Ta pilot je osvojil tretjo nagrado na tekmovanju "Healthcare Business Awards 2022".

Projekt SI4CARE (Socialne inovacije za celostno oskrbo starajočega se prebivalstva v regijah ADRION), ki ga vodi Univerza v Ljubljani, se je začel decembra 2020 in se bo zaključil maja 2023, v njem pa sodeluje 10 partnerjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije in Grčije. Podpira ga program Interreg ADRION in je sofinanciran iz ERDF in IPAII sklada v skupni vrednosti 2,3 milijona €.

Več informacij in kontakti
SI4CARE socialna omrežja:
Vlado Dimovski - SI4CARE projektni vodja: vlado.dimovski@ef.uni-lj.si
Darja Semrov - SI4CARE projektni manager: darja.semrov@fgg.uni-lj.si
Simon Colnar - SI4CARE komunikacijski vodja: simon.colnar@ef.uni-lj.si
Sokratis G. Papageorgiou - Profesor nevrologije in nevropsihologija, 1. nevrološki oddelek, Medicinska Fakulteta, SI4CARE projektni vodja partnerja NKUA: sokpapa@med.uoa.gr

VIR: Kontekst consulting

Editor