Trenutna letna raven izkopa je 2,7 milijonov ton lignita, ki gre izključno v Termoelektrarno Šoštanj. Premog zagotavlja skoraj tretjino slovenske proizvodnje električne energije, zato je še vedno pomemben dejavnik stabilne oskrbe. Toda, kot je poudaril državni sekretar mag. Matej Skočir, »prehod v nizko oziroma ogljično-nevtralno družbo v skladu z nacionalno strategijo za izhod iz premoga zahteva opustitev rabe premoga do leta 2033.« Zapiralna dela bodo potekala predvidoma še petnajst let po zaključku aktivnega kopa. Ta odločitev je bila sprejeta ob upoštevanju gospodarskih, družbenih, energetskih ter okoljskih dejavnikov. 

 

Strategija opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja Šaleške doline, določa finančne vire na nacionalni in EU ravni ter način upravljanja pravičnega prehoda. Strategija opredeljuje tudi ključne tehnične vidike zapiranja premogovnika, prihodnost zaposlenih in skupnosti ter varovanje in ohranjanje okolja. 

 

Na sprejem in izvajanje strategije so vezana znatna EU sredstva. Evropska komisija je potrdila območna načrta za obe premogovni regiji, šaleško in zasavsko. To obema regija omogoča dostop do sredstev Sklada za pravični prehod (258 milijonov evrov) in ključen korak k začetku gospodarskega, socialnega, okoljskega in energetskega prestrukturiranja skladno z načeli pravičnega prehoda.

 

Kot je pojasnil državni sekretar mag. Marko Koprivc se bo »v naslednjih dneh začelo s črpanjem sredstev iz nove finančne perspektive, med drugim tudi iz Sklada za pravični prehod, ki je nov sklad, namenjen prestrukturiranju premogovnih regij. Savinjsko – šaleški (SAŠA) regiji bo za ta namen namenjenih več kot 170 milijonov evrov evropskih sredstev.

 

Državna sekretarka Andreja Katič je ob tem izpostavila, »da je današnji obisk predstavnikov obeh ministrstev izvrstna priložnost, da si resorji in ljudje, ki pripravljajo zakon o zapiranju premogovnika in prestrukturiranju regije ter skupaj z ostalimi partnerji določajo, kako bodo namenjena sredstva iz novega sklada, tudi od blizu ogledajo situacijo na terenu. Obenem je obisk tudi priložnost, da se skupaj dogovorimo, na kakšen način bomo zagotovili res pravičen prehod in nadomestili vse, kar bo s tem dolini vzeto na nek nov, bolj zelen način,« je še poudarila Katič.  

 

Ob koncu leta 2022 je bila ustanovljena skupina za pripravo predloga Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje. Ob rekonstrukciji ministrstev, aprila 2023, ko je Sektor za rudarstvo prešel pod okrilje Ministrstva za naravne vire in prostor, je bila skupina razširjena s predstavniki drugih resorjev, vključno s predstavniki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za finance. Sedanja skupina pripravlja časovnico in mejnike za pripravo prvega delovnega predloga Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje v jeseni 2023. »Čimprejšnje sprejetje zakona bo premogovniku zagotovilo potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje. To vključuje zapiranje jame, sanacije površine in rešitev vprašanja zaposlenih,« je izpostavil državni sekretar Skočir.

VIR: MNVP