POZDRAV POLETJU Z DOMAČIMI USPEŠNICAMI
Junijske knjižne izdaje založbe BeletrinaZaložba Beletrina pozdravlja poletje s štirimi domačimi knjižnimi novitetami, eno kriminalko in tremi biografijami. Kraljica slovenske kriminalke Irena Svetek z napetim romanom Črni princ zaključuje trilogijo psiholoških kriminalk o prigodah državnega tožilca Mia Aurellija, ki se je začela z Rdečo kapico in nadaljevala z Belim volkom. Ksenija Benedetti, v javnosti najbolj znana kot dolgoletna šefinja Protokola Republike Slovenije, je s pomočjo 75 spraševalcev ustvarila prav posebno avtobiografsko knjigo Hiša sozvočja. Knjiga je zasnovana na igri vprašanj, ki so jih avtorici zastavili znani Slovenci in Slovenke, ona pa je na prav vsako, še tako provokativno ali intimno, tudi odgovorila. V poletnem paketu med bralce prihajata še dve vznemirljivi knjigi, ki prinašata oris bogatih in navdihujočih poklicnih poti: Vlasta Nussdorfer v knjigi Tanka črta skozi številne kriminalne primere, s katerimi se je ukvarjala na svoji dolgi poklicni poti, spregovori o zahtevnem delu državne tožilke, publicistka Bojana Leskovar pa je na podlagi številnih pogovorov z žal že pokojnim Gorazdom V. Mrevljetom sopodpisala knjigo Psihiater na kavču Bojane Leskovar.

Irena Svetek: Črni princIrena Svetek, ki je v preteklih letih navdušila s prvima deloma trilogije o tožilcu Miu Aurelliju Rdeča kapica in Beli volk, s katerima smo se potopili v globine morilskih nagonov, hlepenj in ubijalskih strasti, je tokrat pričarala srhljivega in skrajno napetega Črnega princa, ki še tako zahtevnih odjemalcev dobrih kriminalk ne bo pustil hladnih. Avtorica znova postreže z več dogajalnimi lokacijami, sumljivimi osebki in bizarnimi dogodki, vse pa povezuje brutalen umor.

V Sadinji vasi v mlaki krvi najdejo žensko truplo, »videti je bila kot brezoblična gmota mesa. Njen obraz je bil tako zdelan od udarcev, da od njega ni ostalo nič«. Vse kaže, da je bila žrtev pretepena do smrti, medtem pa se v trboveljski bolnišnici prav tako znajde hudo pretepen in potolčen cvetličar. Aurelli šele z zamikom dojame, da je umorjena njegova sestra Avionka, s katero se nista videla kakšnih trideset let. Ugotovi, da se je zapletla v nasilno razmerje in se vplete v preiskovanje njenega moža, ne da bi komu povedal, da je z žrtvijo v sorodu.Medtem pa se stvari zapletajo in postajajo vedno bolj čudne in šokantne. Avtorica Irena Svetek ob tem dodaja: »Po Rdeči kapici in Belem volku je Črni princ roman, ki sklene trilogijo. V njem sem se ukvarjala s tematiko bolečine, tako psihične, predvsem pa tiste fizične. Zdelo se mi je zanimivo pisati o nečem, kar je del našega vsakdanjega življenja, kajti vsi se soočamo z bolečino, pa naj bo ta fizična, travmatična, bolečina ob izgubi ljubljenega bitja … To je ena izmed tem, ki sem jo izpostavila v romanu, ker pa gre za zaključek trilogije, sem povezala vsebino prvega dela, torej romana Rdeča kapica, z vsebino Črnega princa, in tako sklenila krog.« Roman je napet kot struna, odpira številna vprašanja o nasilju in samodestruktivnosti in nas po vsakem končanem poglavju pušča v negotovosti in pričakovanju novih odkritij in konfliktov. Milo rečeno infarktna knjiga, ki je vsekakor vredna naziva kriminalka letošnjega poletja!Ksenija Benedetti: Hiša sozvočja

Ksenija Benedetti ima za sabo bogato karierno pot, predvsem pa jo poznamo kot dolgoletno šefinjo Protokola Republike Slovenije. Med vrhunce njenega delovanja lahko štejemo pripravo ter izvedbo predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije 2008 in obisk britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji jeseni leta 2008. S slovenskimi predsedniki je službeno prepotovala skoraj cel svet, zdaj pa se je podala v Hišo sozvočja, prav poseben knjižni projekt, ki nosi podnaslov Avtobiografski intervju s 75 sopotnicami in sopotniki.Kot v predgovoru zapiše urednik knjige Urban Vovk Hiša sozvočja »z zgovorno odkritimi in nespogledljivo všečnimi odgovori ponudi dom vsem zastavljenim vprašanjem, jih popestuje z domačnostjo v obliki vračanj v otroštvo in mlada leta, odkrivanja dragocenih malenkosti iz intimnega in dražljivih zakulisij iz službenega življenja, ki se je za dolga leta zapisalo protokolu«. Knjiga je nastajala kar tri leta, njen koncept pa je svež in izviren: avtorica je 75 bolj ali manj bližnjih oseb povabila, da ji zastavijo vsak po tri vprašanja, pri tem pa se je vnaprej zavezala, da bo nanje odgovorila. Med spraševalci se znajdejo člani in članice njene družine, potem pa še igralci, pisatelji, novinarji, profesorji, režiserji, politiki, podjetniki itn. Avtorica Ksenija Benedetti ob tem razlaga: »Ideja za zgradbo knjige je pljusknila iz vesolja moje glave nekega svetlega večera, tik pred spanjem. V takih napol budnih stanjih najbolj ustvarjalno in jasno vidim. Naslednje jutro sem prijela svinčnik in začela vijugasta potovanja od sopotnika do sopotnika, od sopotnice do sopotnice, od vprašanja do vprašanja, od odgovora do odgovora. In tako je nastala knjiga, ki ni le malce drugačna avtobiografija, je tudi slika mojih vrednot in razmišljanj, pa tudi obraz časa, v katerega smo vpeti.« Izredno inovativen format vprašanj, ki so včasih provokativna, drugič navihana, tretjič zahtevna in poglobljena, in odgovorov, ki so zapisani brez strahu, ponosno, jasno, tudi igrivo in vabljivo, začara in kar posrka vase. Nepozabno in večplastno branje.Vlasta Nussdorfer: Tanka črtaVlasta Nussdorfer je pravnica, ki je večji del svoje življenjske poti posvetila tožilstvu. V petintridesetih letih je prehodila pot od pripravnice do namestnice temeljnega javnega tožilca, okrožne, višje in vrhovne državne tožilke. Nazadnje smo lahko brali njeno knjigo Razmišljanja o življenju, tokrat pa je pred nami Tanka črta, pretresljiva in fascinantna knjiga o zahtevnem in težkem delu tožilca.

Avtorica Vlasta Nussdorfer ob tem razlaga: »Na tožilstvu sem več kot tri desetletja spremljala izjemne usode ljudi, ki jim je trenutek nepazljivosti, nerazsodnosti, žalosti, besa, razočaranja ali drugih čustev vzel miren vsakdan in kdaj celo prostost, mnogim pa celo življenje. Veliko je bilo vzrokov za prestop tanke črte, ki loči dovoljeno od prepovedanega, dobro od zla, življenje od smrti. Na strani mrtvih, zlorabljenih, posiljenih ali oropanih bodo stali neomajni tožilski liki, njim nasproti odvetniki tako ali drugače nesrečnih obtoženih, do katerih boste čutili paleto zelo različnih čustev, sodbo v imenu ljudstva pa bodo izrekali v črne toge odeti sodniki. Se boste z njimi strinjali ali bi razsodili drugače?«Tanka črta ponuja številne resnične zgodbe, ki jih je avtorica doživela v svoji karieri, v njih pa najdemo tako žalostne junake kot nesrečne žrtve in tudi nekatere pasti pravosodja. Knjiga temeljito in doživeto predstavi delo državnega tožilca kot organa pregona kaznivih dejanj ter vključuje misli znanih tožilcev, odvetnikov in sodnikov. Čeprav je delo polno žalostnih in tragičnih usod, je pomembno in nujno branje za boljše razumevanje številnih moralnih dilem, s katerimi se tožilci srečujejo pri svojem delu. Knjiga, ki se na trenutke bere kot kriminalka, vas bo prikovala na sedež, ob njej pa se boste zamislili tudi o tem, kaj je bolj neizprosno in šokantno – fikcija ali resnično življenje.Gorazd V. Mrevlje: Psihiater na kavču Bojane LeskovarKnjiga Psihiater na kavču Bojane Leskovar je nastajala dve leti. Gorazd V. Mrevlje se je poslovil tik pred načrtovanim izidom knjige, 1. marca 2023. 21. marca bi bil star 77 let. Kot od portretiranca izvemo v uvodni besedi, naslov ni naključen, saj je knjiga nastajala v pogovorih z njegovo dolgoletno in dragoceno prijateljico Bojano Leskovar Bojči. »Bila je moj superego, in ne le sogovornica.« Knjiga o enem izmed naših največjih sodobnih psihiatrov, psihoterapevtov in sodnih izvedencev je nastala z zamenjavo vlog, saj se je psihiater spremenil v pripovedovalca, izpraševalka pa si je ob njegovem pripovedovanju zapisovala, zahtevala pojasnila in ni skrivala navdušenja nad slišanim.

Bojana Leskovar je ob tem dodala: »Knjiga Psihiater na kavču je knjiga o človeku, ki je živel psihiatrijo. In bil psihiater ves dan. Poznala sva se več kot štirideset let, a dveh let, ko sva delala knjigo, ne bom nikoli pozabila. Ure in ure sva se pogovarjala, ne samo o tem, kar je v knjigi, o vsem. Ker je o vsem imel svoje mnenje, zelo specifično. Njegov pogled je bil pogled z drugega zornega kota, s kota psihiatra. Vsi smo ravno zato uživali v pogovorih z njim. In kot pravi v knjigi, ljudje so ga tudi poslušali.« Knjiga je vsebinsko in vizualno zelo razgibana. Pokriva številna področja in obdobja njegovega delovanja, od tega, zakaj psihiatrija (»nikoli niti za hip nisem podvomil ali se pokesal, da sem se odločil za ta poklic. Poklic, ki mi je omogočil, da sem lahko nenehno širil in poglabljal odnos do okolja in sveta, spremljal in tudi poglabljal odnos do sebe.«), do časov specializacije in predstojništva na Centru za mentalno zdravje. Gorazd V. Mrevlje v knjigi med drugim pripoveduje o mentorjih in učiteljih, razvoju psihiatrije in psihoterapije po razpadu Jugoslavije, današnji strukturi in organizaciji slovenske psihiatrije, specializantih, predstojništvu ipd. Po eni strani knjiga ponuja povsem strokovne sodbe in razmisleke, po drugi pa tudi zelo osebne teme, zato portretiranca predstavi z vseh zornih kotov in mu zgradi veličastno obeležje.

VIR: Kreativna baza