Ljubljana, 26. februarja - Neto proizvodnja električne energije je januarja dosegla 1354 gigavatnih ur (GWh) in bila v primerjavi z decembrom lani večja za dva odstotka, glede na lanski januar pa za 17 odstotkov. Medletna rast porabe je bila medletno bistveno nižja, se je pa v mesečni primerjavi poraba občutneje povečala v gospodarstvu.

Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila januarja z 438 GWh za 25 odstotkov večja kot pred letom dni, a obenem za desetino manjša kot v lanskem decembru.

V termoelektrarnah so januarja s 368 GWh proizvedli za 35 odstotkov več elektrike kot januarja lani ter za 23 odstotkov več kot v decembru.

V krški nuklearki, za katero so v odsotnosti remontov ali izrednih dogodkov značilne zelo stabilne proizvodne razmere, pa je bila proizvodnja s 519 GWh nespremenjena tako v mesečni kot medletni primerjavi.

Slovenija je januarja uvozila za 902 GWh elektrike, izvozila pa je je za 974 GWh. V primerjavi s prejšnjim januarjem se je uvoz zmanjšal za šest odstotkov, izvoz pa povečal za 12 odstotkov. Glede na december je bil uvoz bolj ali manj nespremenjen, izvoz pa je bil za sedem odstotkov manjši.

Razpoložljiva električna energija je bila s 1249 GWh medletno večja za tri odstotke, v mesečni primerjavi pa za devet odstotkov.

Skupna poraba gospodinjstev in gospodarstva je bila januarja s 1014 GWh za odstotek večja kot pred letom dni in za štiri odstotke večja kot decembra lani. Poraba gospodinjstev je bila medletno večja za dva odstotka, mesečno pa je je bila za štiri odstotke manjša. Poraba v gospodarstvu je bila medtem za odstotek večja kot januarja lani, še bolj izrazito je bilo okrevanje na mesečni ravni, saj je bila glede na lanski december večja za osem odstotkov.

Količina oskrbe z energenti se je januarja v mesečni primerjavi povečala pri vseh kategorijah, razen pri drugih naftnih proizvodih, motornem bencinu ter pri petrolejskem gorivu za reaktivne motorje. Oskrbe pri teh treh spremljanih kategorijah so se v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšale za 46, štiri oz. dva odstotka. Po drugi strani so se povečale količine oskrbe z rjavim premogom in lignitom, za 229 odstotkov, črnim premogom in antracitom, za 104 odstotke, koksom, za 43 odstotkov, zemeljskim plinom, za 14 odstotkov, in ekstra lahkim kurilnim oljem, za 12 odstotkov.

V primerjavi z lanskim januarjem pa so bile količine oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi večje za 71 odstotkov, z rjavim premogom in lignitom za 67 odstotkov, s črnim premogom in antracitom za 21 odstotkov, z zemeljskim plinom za 17 odstotkov, z ekstra lahkim kurilnim oljem za devet odstotkov, s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za osem odstotkov in z utekočinjenim naftnim plinom za sedem odstotkov. Medletno manjša je bila medtem npr. oskrba z dizelskim gorivom, za sedem odstotkov, in z bencinom, za tri odstotke.

VIR: STAKrog