V okviru priprave osnutka posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter konzorcij institucij pod vodstvom »Instituta Jožef Stefan« (konzorcij NEPN) pripravila in izvedla sklop dodatnih posvetov z javnostjo glede prenove politik in ukrepov na področju prometa, stavb in umeščanja v prostor.

Na posvetu glede prometa se je razprava osredotočila na načine zmanjšanja emisij v prometu s predlogi ukrepov, kot so zmanjšanje prometne aktivnosti, delo na daljavo, uvedba lokalnih pisarn, omejevanje prometa v mestih, omejitve hitrosti na avtocestah ter zbiranjem podatkov, ki bodo omogočali pametno polnjenje vozil in balansiranje omrežja. Glede potreb po širitvi tretjega pasu na ljubljanskem avtocestnem obroču so bila mnenja različna, vendar so se deležniki strinjali, da naj bo v primeru izgradnje ta namenjen javnemu potniškemu prometu ter vožnji v sopotništvu. Predstavniki ministrstva so povedali, da je v pripravi državna celostna prometna strategija, kjer bodo ukrepi podrobneje opredeljeni, saj sam NEPN ni usmerjen v ukrepe, ki so določeni na projekt natančno. Generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost je zaključek posveta pospremil z besedami, da je treba najti občutljivo ravnovesje med infrastrukturnimi, mehkimi, tehnološkimi in drugimi ukrepi ter novico, da lahko z novim upravljalcem javnega potniškega prometa, s pričetkom junija 2024 pričakujemo 20 % več možnosti pri rabi javnega potniškega prometa.

Na posvetu glede stavb je bilo v razpravi izpostavljeno, da bi bilo dobro bolje opredeliti oz. postopkovno izjasniti ukrepe oz. instrumente, da ne prihaja do težav pri izvajanju ter poskrbeti za kadrovske okrepitve, da se izogne situacijam, kjer razpoložljivih sredstev ni možno porabiti zaradi manka kapacitet. Predlagano je bilo dodatno spodbujanje energetskih prenov stavb preko Ekosklada, spodbujanje usposabljanja izvajalcev ter uvedba sprememb davčne zakonodaje (nov nepremičninski davek, ki bi sankcioniral prazna stanovanja, znižanje davka za oddajo, ki pri premajhni ponudbi ne učinkuje na prav način in vzpostavitev davčnih olajšav, ki bi spodbujale prenove).

Na posvetu glede umeščanja v prostor, je bil poudarek na umeščanju OVE v prostor za pravočasno doseganje podnebno energetskih ciljev. Udeleženci so se osredotočili na identifikacijo potreb občinskih organov in prostorsko načrtovalske stroke ter preprek pri uvajanju kapacitet OVE. Na posvetu je bilo poudarjeno, da je potrebno pri umeščanju zagotoviti čim zgodnejše vključevanje lokalnega prebivalstva ter ponuditi koristi za lokalno okolje. Izpostavljen je bil ukrep vzpostavitve tehnične pisarne, ki bi izobraževale in nudile informacije, tudi za privatne investitorje, o tem kaj se namerava umeščati in na kateri pravni podlagi. Udeleženci so identificirali tudi potrebo po celovitem popisu zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst Nature 2000, saj tako ne bi prihajalo do ad hoc zbiranj v času samih postopkov umeščanja in posledično predhodnega vedenja o tem, kje so posegi v prostor bolj tvegani. Podano je bilo tudi priporočilo, da se vzpostavi dobro načrtovanje na regionalni ravni in okrepi kapacitete prostorsko načrtovalske stroke na ministrstvih. Podan je bil tudi predlog za usmerjeno in družbeno sprejemljivo umeščanje pri pripravi državmnih prostorskih načrtov (DPN) za neznanega investitorja, s čimer bi večjo vlogo pri umeščanju prevzela država.

Gradiva, informacije o posvetih in pripravi pripomb so objavljene na Portalu Energetika.

Prihodnji koraki
Ministrstvo in konzorcij NEPN bosta nadaljevala z aktivno pripravo osnutka prenove 3. poglavja NEPN (politike in ukrepi) ter pripravo prvega osnutka ocene učinka načrtovanih politik (5. poglavje NEPN). V novembru in decembru 2023 bo potekala priprava osnutka okoljskega poročila.

Vir: MOPE