Rastoč primanjkljaj v blagovni menjavi odraža padec konkurenčnosti evropske proizvodnje
 
Znatno slabljenje rasti izvoza veča trgovinski primanjkljaj EU-27 s svetom
V mesecu juliju je EU-27 s tretjimi državami beležila 42 mrd EUR primanjkljaja pri trgovanju z blagom (v juniju: 34 mrd EUR in v juliju predhodnega leta 16 mrd EUR presežka), kar je bilo predvsem posledica nižje rasti izvoza in višje rasti uvoza, pretežno zaradi višje rasti cen energentov (fosilnih goriv). Izvoz na trge izven EU je znašal 212 mrd EUR (v juniju 225 mrd EUR), kar je bilo le še za 13 % več kot julija lani (junijska medletna rast je bila pri 20 %). Uvoz blaga je bil na drugi strani še vedno višji za polovico (povečanje s 172 na 254 mrd EUR). Vrednost blagovne menjave med državami EU je znašala 342 mrd EUR, kar je bilo za 22 % več kot v enakem mesecu lani. Navedeni podatki kažejo, da se je rast uvoza pretežno ohranila (predvsem zaradi rasti cen, ob zmernejši rasti uvoženih količin), medtem ko se je rast izvoza pričela umirjati. Vir: Eurostat

Padec industrijske proizvodnje s statistično posebnostjo
Industrijska proizvodnja v EU-27 je v juliju upadla za 1,6 % (za 2,3 % v območju evra), kar je bilo v skladu z našimi pričakovanji. Najbolj se je znižala proizvodnja kapitalskih dobrin (stroji in naprave), in sicer za 3,2 %, trajnih potrošnih dobrin (vozila, pohištvo ipd.) za 1,6 % in vmesnih proizvodov za 0,8 %. Proizvodnja energentov je bila večja za 0,7 %, netrajnih proizvodov (hrana, pijača tekstil ipd.) pa za 1,0 %. Kljub visokem padcu, ki je bil v skladu s pričakovanji, je potrebno opozoriti na statistično posebnost pri Irski, kjer naj bi se proizvodnja skrčila za 19 %, kar seveda nima stika z realnostjo, temveč odraža pomen države za davčno ugodno obravnavo vložkov v intelektualno lastnino, kar je najbolj relevantno za evropska proizvodnja podjetja. V Nemčiji je bil padec (-0,7 %) nižji od pričakovanj, v Italiji pa je celo nekoliko zrasla (+0,4 %). V Franciji je upadla za 1,5 %. Med državami v soseščini je velik padec beležila Avstrija (-3,2 %), medtem ko je bila sprememba za Slovenijo znana že pretekli teden (-1,2 %). Glede na junij 2021, je bila v enakem mesecu leta 2022, industrijska proizvodnja v EU-27 nižja za 0,8 %, v Sloveniji pa denimo višja za 0,5 %. Vir: Eurostat

Zgolj nižje cene goriv niso vplivale na padec mesečnih cen v ZDA

V avgustu smo za ZDA pričakovali padec mesečne inflacije zaradi velike pocenitve goriv (-10,6 %), vendar je ta kljub temu učinku narasla za 0,1 % in je bila v enem letu višja za 8,3 %. K rasti cen so najbolj prispevale višje cene vzdrževanja stanovanjskih prostorov (+0,7 %), hrane (+0,8 %) in zdravstvenih storitev (+0,8 %). Kljub nižjim cenam goriv so narasle cene zemeljskega plina (+3,5 %) in električne energije (+1,5 %). Cene novih vozil so bile dražje za 0,8 %, predvsem zaradi dviga cen polproizvodov in surovin, medtem ko se cene rabljenih le počasi znižujejo (-0,1 %).
Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

Padec konkurenčnosti evropske industrije odraža več segmentov plačilne bilanceRastoči presežek Kitajske z EU-27 ne govori v prid večje regionalizacije proizvodnjeBlagovni primanjkljaj v juliju večji od pričakovanegaUMAR s pretežno pričakovanim pogledom v 2023 in 2024Stagnacija števila delovnih mest pričakovanaJulijski rahel padec v gradbenih delihRast stroškov gradnje pri novih stanovanjihPristaniški promet blaga v juliju negativenV prvi polovici leta še vedno veliko povpraševanja po delovni siliV 2. četrtletju še skromna rast stroškov delaKako se bodo gibale cene v prihodnosti je neznanka tudi za ameriške potrošnikeDogodki v tekočem tednu: septembrska gospodarska klima v Sloveniji

Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, recesija.

Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Več si preberite v prilogi

PR: GZS