Šibkost v slovenski industriji povezana z energetiko

Pomanjkanje lignita in s tem nižja proizvodnja v rudarstvu ter energetiki še naprej pomembno vplivata na dinamiko industrijske proizvodnje v Sloveniji, ki je šibka. V februarju je bil prisoten padec v farmaciji, kjer so mesečna nihanja visoka tudi zaradi učinkov oplemenitenja blaga, ki vpliva tako na uvozno-izvozno dinamiko kot industrijsko proizvodnjo. Februarski podatki so pokazali, da industrijska proizvodnja v industriji materialov še ni okrevala, večji padci so bili še v lesni industriji. Vrednost zalog je v glavnini dejavnosti naraščala hitreje od proizvodnje, kar znižuje obete za rast. Na drugi strani pričakujemo rast proizvodnje v avtomobilski verigi, predvsem zaradi izboljševanja dobavljivosti polprevodnikov, kar ima na slovensko industrijo ugodne posredne in neposredne učinke.

Visoko znižanja industrijske proizvodnje presenetljivo
Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji se je v februarju močno zmanjšal (-3,7 %) glede na januar, in sicer tudi v glavni industrijski dejavnosti, kjer tega nismo pričakovali (predelovalne dejavnosti: -2,3 %). V oskrbi z električno energijo, plinom in paro se je znižal za 21,3 %, v rudarstvu za 3,5 %. Padec proizvodnje v prvi dejavnosti – oskrbi z električno energijo (-34 % v prvih dveh mesecih glede na isto obdobje lani) je bil posledica zaustavitve delovanja TEŠ-a, kot posledica pomanjkanja zadostnih količin lignita (-40 % padec v rudarstvu v prvih dveh mesecih). V predelovalnih dejavnosti je bil obseg proizvodnje v prvih dveh mesecih podoben lanskemu (višji za 0,4 %), vendar je bila dinamika med področji zelo različna. Proizvodnja v visokotehnoloških dejavnosti je bila za šestino višja, v srednje visoko in srednje nizko tehnološki dejavnosti je bila za 2 % nižja, v nizkotehnološki pa za 6 % nižja. Podatki so začasni in revizije teh podatkov so velike, zato v nadaljevanju opisujemo trende v obeh dveh mesecih letošnjega leta in jih primerjamo z istim obdobjem v letu 2022. Visoka znižanja v industrijski proizvodnji so beležili predvsem v dejavnostih, kjer se je povprečen strošek izdelanega proizvoda povišal, kar pomeni, da je visoka rast cen znižala povpraševano količino. Nižja proizvodna cena bi sčasoma morala vplivati na ublažitev padec in vnovično rast, kar pa se v februarju še ni odrazilo, razen v papirni industriji. Bolj podrobna analiza v prilogi.  
Pogled od znotraj na Nemčijo nekoliko bolj optimističen
Ne glede na šibke obete, ki jih Nemčiji napoveduje IMF, pa so nemški inštituti (ifo, ifW Kiel, IWH, RWI) dvignili napoved za gospodarsko rast, in sicer na 0,3 % v 2023 (prej: -0,4 %) in 1,5 % v 2024. Ključen razlog za ta popravek je manjši padec kupne moči zaradi visokega padca cen energentov. Povprečna rast cen bo ostala visoka (6 %) in ¸bo le malo nižja kot v 2022 (6,9 %). Javno-finančni primanjkljaj naj bi upadel na 2,2 % v 2023 in pod 1 % v 2024. Bistveno pa se bo izboljšal presežek na tekočem računu (5,7 % BDP), kar je predvsem posledica padca cen energentov in delno surovin. Vseeno bo ta presežek pod tistim v 2020-2021, ko je znašal od 7 do 7,4 % BDP. Trg dela naj bi ostal močan, saj naj bi se število zaposlitev v 80-milijonski Nemčiji povečalo na 45,9 mio v 2023 in 46 mio v 2024 (45,6 mio v 2022). Vir: IfW Kiel
Rast uvoza rabljenih vozil precej višja od prodaje novih
Število prvič registriranih osebnih vozil v Sloveniji se še vedno hitro povečuje (14 tisoč v prvih 2 mesecih; +1.360), vendar predvsem na račun uvoza rabljenih (+1.360; skupaj: 5.840), saj je bilo novih (8.120) registriranih za 100 več v prvih dveh mesecih leta. Ostalih vozil (pretežno gospodarska, tovornjaki, v manjši meri avtobusi, traktorji ipd.) je bilo prodanih za 3.970 oz. 110 manj kot lani. Vir: Statistični urad RS

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

Večja rast izvoza zdravil in manjši uvoz lokomotiv znižal primanjkljaj v  plačilni bilanciRast cen transportnih storitev ni sledila padajočim cenam energentov v ZDAIMF vidi prihodnje cene nafte in surovin nižjePogled od znotraj na Nemčijo nekoliko bolj optimističenV nemškem gradbeništvu in industriji cene že upadajoStanovanjska gradnja ključna za visok obseg gradbenih delManj pretovora premoga, več naftnih derivatov, vozil in rudninLetalski gostje znova odkrili SlovenijoV trgovini na drobno nov mesečni padec prodajeIndustrijske elektronika z boljšimi obetiKitajski apetit bo bakru manjši od predvidenegaDogodki v tekočem tednu: mnenje potrošnikov v Sloveniji

Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Več si preberite v prilogi

VIR: GZS