NOVICA
Vurnik nekoč in danes 1884 — 2024
29. 05. 2024

PANOJSKA RAZSTAVA

 

 

V letu 2024 obeležujemo 140 let od rojstva slovenskega arhitekta, profesorja, inovatorja in umetnika Ivana Vurnika. Center arhitekture Slovenije (CAS) v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in kustosom dr. Bogom Zupančičem s pomočjo originalnih načrtov in ohranjenih fotografij predstavlja njegova največja dela skupaj s podobo današnjega stanja skozi oči priznanega arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.

 

Opozoriti želimo na pomen arhitekta prof. Ivana Vurnika in odmev njegovega delovanja v strokovnih krogih in družbenem razvoju. Vsi bi si želeli, da bi bila njegova bogata in raznovrstna dediščina bolje ohranjena in zaščitena ter predmet intenzivnejših raziskovanj in tudi novih razstav. Ivan Vurnik je izhajal iz prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, in so vsestransko zaznamovali slovensko arhitekturno dogajanje. Vurnik je bil med četverico, kamor sodijo še starejši Maks Fabiani (1865–1962), Ivan Jager (1871–1959) in Jože Plečnik (1872–1957), najmlajši, a ga je doletela zahtevna naloga, leta 1919 postaviti na noge na novi Univerzi v Ljubljani ustanovljen Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete. Bil je človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tako kot arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in raziskovalec. V svojem profesionalnem delu je izhajal iz družinske podobarske tradicije svojih in se skladno s časovnimi premenami navduševal nad raznovrstnimi tokovi, vse od secesijskih vzorov, ekspresionističnih prvin, romantičnega iskanja narodnega sloga in dekorativnih pobud pa vse do funkcionalizma, kar je bilo vedno osnovano na trdnem znanju. Zaradi strokovnih nesoglasij sta leta 1925 s Plečnikom, ki ga je prav Vurnik povabil na novoustanovljeni Oddelek, organizirala študijski pouk ljubljanske šole v dveh ločenih seminarjih, kjer je predstavljala Vurnikova šola kot alternativo Plečnikovi bolj sodoben arhitekturni svet. Vurnik je sledil tehničnemu napredku in novodobnim trendom razvoja arhitekturne stroke v svetu ter je s svojim projektantskim in pedagoškim delom bil pionir uvajanja sodobnih arhitekturnih rešitev. S svojimi študenti je razstavljal leta 1931 v Berlin na Mednarodni razstavi za gradnjo in ureditev mest, kjer so Kraljevino Jugoslavijo zastopale njene tedanje univerze. Največji vtis je na obiskovalce razstave naredila prav Vurnikova šola, zato ne preseneča, da so nekateri Vurnikovi študenti, kot sta bila Robert Tepež in Franc Hronek, kasneje odšli na izpopolnjevanje v Nemčijo. Mlademu arhitektu Edvardu Ravnikarju, ki je zaznamoval arhitekturno dogajanje pri nas po letu 1945, ki je bil študent Plečnika, je prav Vurnik omogočil profesuro na Oddelku za arhitekturo. Vurnikova dela, kot tudi dela njegove žene slikarke Helene (1882–1962), s katero sta sodelovala in se dopolnjevala pri delu, bi rabila več pozornosti strokovnih inštitucij, odločevalcev in širše javnosti, predvsem pa konkretnih dejanj glede zaščite in obnove njunih del. Pričujoča razstava želi opozoriti na vodilna in nekatera manj znana dela, kot so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, delavsko naselje v Mariboru, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda. Spoštljiv odnos do Vurnika in njegovih del kažejo krajani Radovljice, potomci njegovih učencev in predstavnice Centra arhitekture Slovenije, ki tudi tokrat obujajo spomin nanj.

 

Razstava in katalog sta bila pripravljena s podporo Krajevne skupnosti Radovljica, Javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica, Občine Radovljica in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

 

KOLOFON

 

Avtorji razstave: Nives Čorak (CAS), Barbara Viki Šubic (CAS), Bogo Zupančič (MAO)

Urednici razstave: Nives Čorak (CAS), Barbara Viki Šubic (CAS)

Avtor besedil: Bogo Zupančič (MAO)

Oblikovanje: Hana Videmšek

Tehnični sodelavki: Iva Božičević, Helena Battaia

Lektura: Manca Stare Vuković

Fotografije / Vurnik danes: Miran Kambič

Gradivo / Vurnik nekoč: arhitekturna zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO); fototeka Narodne galerije; arhiv Muzeja športa (Šolski muzej); zasebni arhiv Zmago Tančič; fotografije iz knjige Zupanič Slavec, Z. (2009). Tuberkuloza …

Prevod: Adele Gray

 

Na fotografijah:

Škofovska kapela v Trstu in Sokolski dom v Ljubljani

VIR: MAO