Inženirski EXPO 2022, ki je bil na ogled po svečani razglasitvi 5. Inženirke leta 2022, predstavlja pomemben korak združevanja dveh potencialov: potenciala mladih inženirskih talentov in potencialov Slovenije in Evrope, ki ju ti nosita za njihovo uresničevanje.

Inženirski EXPO 2022 predstavlja sedem prebojnih izdelkov slovenske proizvodne industrije, dosežkov slovenskega inovacijskega ekosistema. Svoje izdelke so na ogled postavila podjetja Danfoss Trata, Fotona, KLS Ljubno, Dewesoft, Blaj, RLS Merilna tehnika in ETI. 

EXPO je bil na ogled 10. januarja 2023, po razglasitvi Inženirke leta 2022 v Cankarjevem domu. »Razstava je pokazala, kako prodorni, inovativni in izjemni so dosežki slovenskih inženirk in inženirjev in kako izjemno uspešni so tudi v tujini. Je del spodbude mladim za izbiro inženirskih študijev. Ti jim odpirajo vrata v svet tehnološkega razvoja, s katerim izboljšujemo svet, v katerem živimo,« je povedal dr. Miha Bobič, predsednik iniciative Inženirji in inženirke bomo!.

Tudi dr. Franci Pušavec iz ljubljanske fakultete za strojništvo, predstavnik EIT Manufacturing, evropskega partnerja razstave Inženirski EXPO, je poudaril pomen slovenskega inženirskega znanja: »Prehod proizvodne industrije v krožno gospodarstvo in razogljičenje industrije sta za Evropo in svet pomembni temi. Inženirski EXPO 2022 opogumlja, da Slovenija lahko s svojo dolgoletno proizvodno tradicijo veliko prispeva k uspešnemu preoblikovanju evropskega proizvodnega področja v zeleno in odporno Evropo. EXPO vidim kot idejo, ki širši javnosti predstavlja nekaj kar družba ne vidi, dokler inovacije ne preidejo v končne produkte in uspeha na trgu. Verjamem, da lahko tudi razširjanje idej pomaga pri njihovem dvigu na višji razvojni nivo. Namreč dejstvo je, da uspešne inovacije ni brez realizacije.«

»Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) temelji na skupnostih znanja in inovativno­sti, znotraj katerih združujemo več kot 2.900 partnerjev in smo s tem največji evropski ino­vacijski ekosistem,« je razvoj evropskega inovacijskega ekosistema in povod za podporo razstavi Inženirski EXPO pojasnila mag. Sabina Žakelj Pediček iz SPIRIT Slovenija in dodala: »V vlogi nacionalne kontaktne točke v SPIRIT Slovenija aktivno povezujemo skupnosti na po­dročju podnebnih sprememb, digitalizacije, hrane, zdravja, urbane mobilnosti, proizvodnih tehnologij in surovin ter na novo tudi kulturnih in kreativnih sektorjev in industrij.«

 

Vsakih pet let države iz vsega sveta v okviru svetovne EXPO razstave na piedestal postavijo svoje dosežke in potencial. Prvih pet let je obeležil izbor Inženirke leta, pet let promocije slovenskega inženirstva – vzporednice so se pisale skorajda same. Namen obeh dogodkov, ki svojo idejno zasnovo črpata prav iz svetovne EXPO razstave, je bil obiskovalcem predstaviti dosežke slovenske inženirske 'smetane'. »Ko smo prvič sedli skupaj in se pogovarjali o inženirski stroki, (industrijskem) oblikovanju ter konceptu razstave, se je skozi pogovor počasi razkrila želja po njenem industrijskem videzu. Tako se je porodila tudi ideja o stojalu za razstavne eksponate, katerega konstrukcija bi bila sestavljena iz cevi. Idejo je pomagalo udejaniti koroško podjetje MG Rohr. Kovinske cevi, ki so osnova konstrukcije, so trdne, trpežne, tako rekoč večne. In dolga življenjska doba izdelkov je prvi postulat trajnosti. Koncept sem gradila na ideji, ki izpostavlja in poudarja cvetober slovenske industrije, tehnike in znanja. To gradi dvoplastno: predstavljamo namreč najboljše med najboljšimi v industriji, razstava pa je obenem tudi del dogodka, ki izpostavlja pomen neverjetnih inženirk, ki jih premore Slovenija. Morda se bo zdelo nekoliko nenavadno, a razstavno površino sem po semantiki želela približati cvetu. Kot omenjeno – gre za cvetober najboljših,« je zasnovo razstave opisala večkrat mednarodno nagrajena industrijska oblikovalka mag. Barbara Prinčič, profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

 

Razglasitev Inženirke leta ni bila le predstavitev neverjetnega potenciala in nepogrešljivosti slovenskih inženirk, temveč tudi priložnost za navdihovanje nove generacije; za navdihovanje mladih deklet in nadobudnih kreativcev med več kot 500 udeleženci. Potovanje slednjih je bilo tako potovanje navdiha – od slišanega v Linhartovi dvorani do videnega v preddverju, kjer so bili v okviru Inženirskega EXPO predstavljeni konkretni dosežki slovenskega inovacijskega okolja in priložnosti, ki jih ta ponuja.

Izdelki sedmih sodelujočih podjetij so tako ne le rezultat (slovenskega) inovacijskega ekosistema, temveč tudi materializacija nepogrešljivosti znanja in inovativnosti. Njihova raznolikost in različnost sta dokaz številnih priložnosti za razvoj mladih talentov, pa naj te privlači področje medicine ali avtomobilizma. Razstava je bila priložnost za njihovo spoznavanje; spoznavanje panog, idejnih zasnov in nenazadnje podjetij in inovatorjev, ki stojijo izza njih.

 

Vsak dan je več kot 43 milijonov družinam po Evropi v svojih domovih toplo in udobno. Ogrevajo se z daljinskim ogrevanjem Danfoss. IHPT, kompaktni regulator za pripravo tople sanitarne vode brez akumulacije je plod slovenskega razvoja v Danfoss Trata in je prvi tovrstni produkt na svetu. 

Podjetje Danfoss Trata vsako leto v inovacije vloži približno 4 % od prodaje. Njihove inovacije segajo tudi na področje inteligentnih zgradb. Zgradbe namreč predstavljajo kar 40 % svetovne porabe energije.  Inovativna kombinacija tlačno neodvisnega ventila AB-QM in digitalnega pogona Danfoss NovoCon® z zmanjšanjem pretokov v sistemu zmanjša porabo električne energije črpalke. Inženirji prihodnosti tako prispevajo k zmanjšanju svetovne porabe energije za ogrevanje in klimatizacijo. 

 

Laserska tehnologija je odprla široko paleto učinkovitih in varnih možnosti zdravljenja in beljenja zob. SkyPulse® je slovenski produkt, ki je kot prejemnik prestižne nagrade Red Dot Awards razstavljen v Muzeju oblikovanja v Essnu. Je patentiran prenosni zobozdravstveni laser. Lastnik patenta je slovenski razvijalec visokotehnoloških laserskih sistemov Fotona – ustanovljena je bila le štiri leta po izumu laserja.

 

 

Električni in hibridni avtomobili dosegajo moč motorja tudi do 1.000 ´konjev´. Takšno moč omogoča veliko prestavno razmerje zobatih koles v motorju. Zobati robnik Sončnik je del planetnega gonila, namenjenega pogonu. Zaradi velikega prestavnega razmerja glede na razpoložljiv prostor, povzroči, da električna vozila lahko vozijo hitreje. Razvil ga  je razvil slovenski KLS Ljubno, kjer zahteve za kakovost Sončnika dosegajo v mikronih. Si ne znate zamisliti, koliko je to? Premer človeškega lasu je 20 – 40 mikronov.

 

 

Novi avto peljemo s strastjo. Ne razmišljamo o tem, ali njegove komponente dosegajo standarde kakovosti. Za ustrezne preizkuse varnosti proizvajalci avtomobilov poskrbijo že v fazi razvoja, validacije in proizvodnje. SIRIUS R1DB je prenosni sistem za zajemanje podatkov iz preskusov v avtomobilskih industriji. ´Vse-v-enem´ merilna naprava je ključen element preverjanja varnosti.

Kompaktnost in robustnost merilnega sistema SIRIUS R1DB zagotavlja delovanje v razmerah z velikimi mehanskih obremenitev kot so preskusni trki avtomobilov. Merilnim sistemom, ki so jih razvili v Dewesoftu, zaupajo Lufthansa, Audi, Tesla, SpaceX, BMW in domači Akrapovič.

 

 

Motorji na vodikov pogon so motorji prihodnosti. Vijak iz slovenskega družinskega podjetja Blaj Fasteners jih drži skupaj.  Zaradi izjemne korozijske odpornosti, sposobnosti obvladovanja termičnih in mehanskih vplivov zagotavlja daljšo življenjsko dobo motorjev. Narejen je iz 100 % recikliranega železa.  Vijaki podjetja BLAJ Fasteners niso običajni vijaki. So kritičen del večjih sistemov, kot so motorji, ladijske turbine, zavore vlakov ali zabojniki za shranjevanje radioaktivnih snovi.

 

 

Razvoj robotske kirurgije sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja, danes so roboti precizni podaljški kirurgovih rok. Kakovostno izdelan robot je predpogoj za natančnost robotskih operacij. AksIMTM , obročasti dajalnik položaja je sestavni del zgloba kirurških robotov. Vgrajen v kompaktno ohišje motorja, je skriti junak natančnosti položaja in stabilnosti hitrosti – nujnih in nepogrešljivih pogojev nastanka tehnologije robotske kirurgije. Poganja jo inovativnost ekipe RLS Merilna tehnika.

 

 

Kakšen bi bil svet brez elektrike? Ko se pozimi dnevi skrajšajo in noči podaljšajo ter postanejo hladnejše, jo cenimo še toliko bolj. A njena raba ni povsem brez tveganja. ETI-jevi izdelki so tisti, ki to tveganje izničijo in poskrbijo za njeno varno rabo.  ETI, prejemnik priznanja Tovarna leta 2021, sodi med pet največjih proizvajalcev varovalk na svetu. V proizvodnji inovativnih stikal in odklopnikov, kot sta EFI eV in KZS 1M EM, se uvrščajo v sam svetovni vrh. Z znanjem in inovativnostjo soustvarjajo nove standardne električnih izdelkov.

VIR: Idealia