To pomeni dodaten regres, kar pomeni, da se zaposlenim, če bo to sprejeto to zimo, izplača regres v znesku minimalne plače, ki ga bodo porabili za to da bodo lažje prebrodili draginjo.«

Na GZS konkretnega predloga še nismo prejeli, zato podrobnosti ne moremo komentirati. Menimo pa, da je zakonska ali kakršna koli pravna obveznost izplačila nagrade za poslovno uspešnost, t. i. »božičnice«, ki bi izhajala na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, nesprejemljiva. Takšne rešitve tudi primerljive države ne poznajo. Zavoljo tega takšnega predloga na GZS ne podpiramo.

Gospodarstvo pod »božičnico« razume nagrado za poslovno uspešnost. Podjetja se na podlagi individualnih poslovnih rezultatov poslovanja sama odločajo za izplačila nagrade za poslovno uspešnost ob koncu koledarskega leta. To torej ni pravna obveza delodajalcev, ampak nagrada za dobro poslovanje podjetij. In v preteklih letih je veliko število podjetij po podatkih GZS tako izplačilo dejansko tudi izvajalo. Če bo država poskrbela za vzpodbudno poslovno okolje, se bodo podjetja takšnih nagrad posluževala tudi v prihodnje.

Vsekakor podjetjem takšne obveznosti ni mogoče enostransko naložiti, še posebej ne v izjemnih razmerah, kot jih povzroča energetska draginja. Nasprotno, v dani situaciji je potrebno slovensko gospodarstvo dodatno razbremeniti in mu pomagati prebroditi energetsko draginjo, začenši s takojšnjo uvedbo kapice na ceno energentov, uvedbo kapice na cene energentov na evropski ravni, vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina, ter uvedbo začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest.

Menimo, da je davčna obravnava nagrade za poslovno uspešnost tista, ki davčno stimulira delodajalce k izplačilu 14. plače (če je regres 13.). Zato podpiramo ohranitev ugodne davčne obravnave tega izplačila, saj omogoča delodajalcem ustrezen manevrski prostor, ki ima ugoden vpliv na produktivnost zaposlenih in poslovno klimo v podjetjih. Prepričani smo, da bo o predlogu ministra v nadaljevanju razpravljal in odločal ESS.

PR: GZS