Gospodarski krog je na predsednika Vlade naslovil pismo, v katerem so ga opozorili, da njihovi dogovori in želja po konstruktivnem sodelovanju niso izpolnjeni. Zaskrbljeni so, saj je jasno, da ni posluha za gospodarstvo, katerega konkurenčnost se zato poslabšuje, kar posledično slabo vpliva na blaginjo v družbi.

• Na sejah so utemeljevali potrebo po spremembi davčne obravnave napotenih delavcev, saj ugotavljajo, da podjetja prenašajo poslovanje in prezaposlujejo delavce v bolj ugodna davčna okolja. Predlaganih je bilo več zakonskih sprememb. Šele na zadnji seji so bili obveščeni, da zaradi prenove poročanja o plačah Ministrstvo za finance ne more v razumnem času pripraviti analize. Anketa, ki jo je med podjetji glede napotenih delavcev izvedla GZS, pa ni bila upoštevana kot ustrezen nadomestni podatkovni vir, kar Gospodarski krog ocenjuje kot neustrezno.
• Pri razvojni kapici so pridobili podatke o javno-finančnih učinkih na osnovi različnih višin (mej) in oblik (na različne vrste prispevkov), vendar je bila zaznana velika nenaklonjenost pristojnih državnih institucij do njene uvedbe, kar gospodarstvenike ob dejstvu, da razvojno kapico pozna kar dve tretjini držav v EU, preseneča.
• Pri olajšavah za DDPO so gospodarstveniki predlagali nekatere rešitve, ki bi olajšale dostopnost oziroma administrativno razbremenile upravičene zavezance pri uveljavljanju olajšav, do katerih pa se Ministrstvo za finance ni opredelilo. Na 4. seji DS za davke so bili že v uvodu s strani Ministrstva za finance obveščeni, da bi bilo smiselno, da delovna skupina preneha z delovanjem, ker naj bi po njihovem mnenju izpolnila pričakovanja. To pobudo pa je dal prav predsednik Vlade na Strateškem svetu (SS) za davke teden dni prej. Argument o podvajanju dela s SS za davke je nesmisel, ker je bila DS za davke namenjena pridobitvi celovite analize kot podlage za kasnejše oblikovanje rešitev na področju razbremenitev gospodarstva (npr. razbremenitev stroškov dela…), medtem ko je bil SS za davke ustanovljen kot pomoč davčnih strokovnjakov ministru za finance pri vodenju davčne politike. Na šestih sejah SS za davke so bile obravnavane predvsem teme, kjer je bil jasno izkazan interes države k večanju davčnih prilivov oz. prispevkov. Tudi predlogi sprememb davčne zakonodaje, ki jih je predlagalo Ministrstvo za finance (spremembe ugotavljanja davčne osnove po normiranih odhodkih, uvedba dodatnega davka od premoženja, širitev osnove pri dohodkih iz zaposlitve), kažejo na to, da Vlada RS nima posluha za razbremenitev gospodarstva in dvig učinkovitosti javne porabe. Dejstvo je tudi, da so gospodarske zbornice in združenja v SS za davke na podlagi zahteve Ministrstva za finance predlagale več izkušenih in uglednih strokovnjakov, med katerimi je Ministrstvo za finance izbralo dva, sindikalno stran pa v tem SS za davke zastopata osebi z izvršno funkcijo v svojih institucijah.