V uvodnem nagovoru je Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, izpostavila okrepljeno ozaveščanje o tem, da je treba gospodarsko rast temeljiti na okoljsko in družbeno drugačno urejenem pristopu, ter da se je v letu 2022 v zgodovinski spomin zapisala agresija Rusije, ki je dodatno izpostavila vprašanje varnosti in energetske neodvisnosti ter s tem dodatno pospešila zeleni prehod in odločnejše korake v smeri energetske neodvisnosti. 

Posledica energetske krize je bil tudi ponoven pojav inflacije ter konec obdobja zgodovinsko najnižjih obrestnih mer. Negotovo gospodarsko okolje vpliva tudi na makroekonomske kategorije, med njimi tudi na kreditno povpraševanje. Odpornost bančnega sektorja je bila na preizkušnji ob nedavnih šokih v ZDA in Švici, izkazalo pa se je, da je bančni nadzor ter položaj bank v Evropi dovolj trden. 

V danih razmerah so prisotne tudi priložnosti, predvsem zato, ker je pred nami zgodovinsko najpomembnejši cikel v smeri trajnostne preobrazbe, digitalizacije in naložb v energetsko neodvisnost. Okrevanje in obdobje globalnega ekonomskega repozicioniranja prinaša razvojne priložnosti, banke pa bodo morale v tem procesu odigrati zelo pomembno vlogo. To bo mogoče le, če bodo dobičkonosne, kar je temeljni postulat sposobnosti bančnega sektorja za podporo gospodarstvu. 

Blaž Brodnjak, predsednik Nadzornega sveta ZBS in predsednik uprave banke NLB, je svoj nagovor je usmeril v prihodnost. Poudaril je, da je slovenski bančni sektor v najboljši kondiciji v svoji zgodovini, vključno s potentnostjo svojega razmišljanja. Paradigma zelenega prehoda je izjemno zahtevna, potrebovala pa bo kolektivno spremembo načina poslovanja in življenja. Slovenija potrebuje čimprejšnje odločitve, da bomo lahko izkoristili enormen kreditni potencial bančnega sektorja. 

Poudaril je, da se je slovensko gospodarstvo močno razdolžilo, morda celo do mere, da premalo investira, slednje pa lahko načenja njegovo dolgoročno konkurenčnost. Aktualni vprašanji sta tudi, kako slovenske razvojne projekte financirati z domačimi viri in kako bomo uspeli razviti naš kapitalski trg. »Čas je za akcijo, potencial in sredstva imamo, potrebujemo pa resne razvojne odločitve pri razvojnih projektih, ki jih je treba čimprej sprejeti«, je zaključil Brodnjak.

Klemen Boštjančič, minister za finance, je predstavil odziv vlade na energetsko krizo in ob tem prvenstveno izpostavil omejenost fiskalnega okvira: »Jasno je, da izzivov, ki jih imamo danes in ki bodo v prihodnje, ne moremo naslavljati samo z javnofinančnimi sredstvi«, kar je še toliko pomembneje v pogojih modificiranih fiskalnih pravil. Pojasnil je, da je ruska agresija razkrila napačno energetsko strategijo Evrope, zeleni prehod pa jo je ob izrazito povečanih potrebah po energiji postavil na višjo prioritetno stopnjo. Osnovno sporočilo je bilo, da je država dolžna zagotoviti infrastrukturo, česar se Vlada Republike Slovenije dobro zaveda in na tem dela, glede ostalih potreb, kot je npr. zdravstvo ali drugi podsistemi, pa izrazito verjame, da država ni sposobna financirati vseh in prav tu je priložnost angažiranja zasebnega kapitala, ki je bolj učinkovit, to pa je moč doseči tudi prek bank oz. sredstev, ki so deponirana pri njih. Minister je zaključno poudaril, da so finančni fondi na voljo, treba pa jih je ustrezno plasirati, kar je naloga, v katero bosta vlada in ministrstvo usmerjala svoj fokus delovanja.

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je svoj govor začel s spodbudno ugotovitvijo, da se je letošnje leto začelo v manj negativnem ozračju kot zadnja leta, ki so bila zaznamovana z edinstvenimi šoki – pandemijo covidne bolezni in začetkom ruske vojaške agresije. Opozoril je, da se gospodarska rast sicer opazneje upočasnjuje, a je slika še vedno spodbudna, tudi recesiji se je večina evrskih držav, vključno s Slovenijo, izognila. 

Ključni izziv ostaja inflacija, ki se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižala, njeno obvladovanje pa je prednostna naloga ekonomskih politik, v Sloveniji pa njeno trdovratnost še dodatno spodbuja močen fiskalni impulz. Za njeno normalizacijo bo potreben širši odziv, ne samo z orodji denarne politike. Slednja se je prelevila v najbolj agresivno kampanjo zviševanja obrestnih mer v zgodovini evroobmočja, z njo pa bo ECB nadaljevala vsaj še do zadnjega četrtletja letošnjega leta.

Guverner se je dotaknil tudi vplivov trenutnih gospodarskih razmer na bančni sistem, zaključil pa s pozivom k doslednim in učinkovitim politikam upravljanja tveganj, potrebo po učinkovitem nadzoru bančnega sistema ter da vsi tržni udeleženci krepijo svojo odpornost, svoje notranje sisteme in kontrole ter se s tem pripravijo na morebitne manj ugodne scenarije, ki nam bodo zapretili v prihodnje. 

Helena Schweiger, predstavnica Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je osvetlila trenutne pogoje poslovanja v luči posledic vojne v Ukrajini. Izpostavila je, da so se cene plina v Evropi znižale na predvojno raven, vendar so še vedno 6-krat višje od cen plina v ZDA in trgi pričakujejo, da se bo ta razlika ohranila tudi v prihodnje. Cene hrane, energentov ter blaga in industrijskih proizvodov so v Sloveniji padle, cene storitev in življenjskih potrebščin pa ostajajo visoke, dve zaporedni četrtletji negativne četrtletne rasti v Evropi pa obeležujeta četrto (tehnično) recesijo od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Predstavila je rezultate ankete med podjetij iz regij, v katerih posluje EBRD: več kot polovica podjetij se sooča z motnjami v dobavni verigi, več kot eno desetino podjetij pa so prizadele tudi motnje zaradi skrajnih vremenskih razmer. Podjetja so se prilagodila z reorganizacijo globalnih dobavnih verig, slovenska podjetja pa bi lahko, glede na izkazano zaupanje nemških podjetij, zaradi repozicioniranja pridobila (še) več poslov.

Zaključno je pri opisu zelene tranzicije navedla, da so tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, izrecni del upravljanja tveganj skoraj polovice bank v osrednji vzhodni Evropi. Zaenkrat pa naj bi bilo manj verjetno, da bodo banke v tem delu Evrope pred odobritvijo posojila opravile temeljito presojo vpliva podnebnih sprememb, prav tako velika večina bank zaenkrat še vedno redko zviša cene posojil zaradi okoljskih razlogov, kot so onesnaževanje okolja ali visoka raven ogljičnih izpustov.

Makroekonomsko okolje po izbruhu energetske krize je predstavila Maja Bednaš, direktorica UMAR. Medletna rast BDP se je v drugi polovici leta 2022 občutno umirila. Rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju je izhajala iz trošenja gospodinjstev, gradbenih investicij in rasti večine storitvenih dejavnosti, kjer se v nekaterih panogah nadaljuje pokovidno okrevanje. Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 %. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila šibka, okrepila se je storitvena menjava. Medletna inflacija se je aprila nekoliko upočasnila, a je bila z 9,4 % še vedno visoka. K inflaciji so največ prispevale cene hrane in energentov, visoka, blizu 8-odstotna, je osnovna inflacija. V prvem četrtletju je k rasti števila delovno aktivnih največ prispevalo zaposlovanje tujih državljanov, upadanje števila brezposelnih se je nadaljevalo. Inflacija se bo postopno umirila, zaradi visokih stopenj v prvih letošnjih mesecih bo v povprečju leta ostala razmeroma visoka. Po spomladanski napovedi UMAR bo v povprečju leta znašala 7,1 % v letu 2023, 4,2 % v letu 2024 in 2,4 % v letu 2025 oz. konec leta (december/december) 5,1 % v letu 2023, 2,8 % v letu 2024 in 2,0 % v letu 2025. Gospodarska rast pa bo po spomladanski napovedi UMAR 1,8 % v letu 2023, 2,5 % v letu 2024 in 2,6 % v letu 2025.

Na okrogli mizi na temo Finančna stabilnost in gospodarstvo EU Sloveniji leto po izbruhu energetske krize, ki jo je moderirala direktorica Združenja, Stanislava Zadravec Caprirolo, je potekala razprava o podnebni nevtralnosti, fiskalnem položaju Slovenije, energetski krizi in njenem učinku na stabilnost bančnega sistema, razvojnih priložnostih Slovenije ter vlogi oz. podpori bank v času energetske krize.

Aleš Delakorda, vodja službe za analize v Fiskalnem svetu je povedal, da se nadaljuje trend zniževanja javnofinančnih prihodkov, kar je posledica zniževanja stopenj trošarin in DDV. Opozoril je, da je trend z vidika javnih financ zaskrbljujoč. Izpostavil je tudi razkorak med optimističnimi napovedmi investicij, ki jim nato sledijo popravki (zaradi zamud pri črpanju EU sredstev). Opozoril je še na izziv javnih financ povezan z ukrepi, ki so bili oblikovani v času epidemije covida in ukrepi za naslavljanje draginje, ki bi morali biti bolj začasni in ciljani. Ukrepi draginje so lahko censki ali dohodkovni, bolj primerni pa so ciljani dohodkovni ukrepi. 

Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije, je izpostavil, da Banka Slovenije v svojem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da se tveganja za finančno stabilnost zmanjšujejo in da so tudi kratkoročni obeti dobri. Ostajajo pa dolgoročni izzivi in tveganja. Trenutno je največje tveganje za finančno stabilnost inflacija. Zaradi njene višine mora biti monetarna politika restriktivna, kar ima lahko večplastne posledice. Med njimi so pričakovane slabitve portfelja, predvsem pri podjetjih, ki so najemala kredite z variabilno obrestno mero. Kazalniki nedonosnih terjatev so trenutno še na zgodovinsko nizki ravni. Drugi dejavnik tveganja je tveganje financiranja. Bilance bank izkazujejo 26 mlrd EUR vlog gospodinjstev, ki so sicer stabilne, vendar pa obstaja tveganje odliva v primeru, da se pasivne obrestne mere ne bodo prilagodile, kar predstavlja po drugi strani dohodkovno tveganje za banke. Ocenil je, da je bančni sistem trenutno brez posebnih naporov zmožen financirati 10 mrd EUR investicij, kar je pri 50 mrd EUR bilančne vsote veliko.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, je povzel, da smo pospešeno stopili v obdobje gospodarskih sprememb in da želi država vir obnovljivih energij potrojiti do leta 2030. Gospodarstvo se bo v tem desetletju korenito spremenilo, je povedal, postati mora bilj zeleno z nižjim ogljičnim odtisom. Slovenija je namreč utrpela visoko škodo zaradi izredno visokega deleža energetsko intenzivne industrije. Zato skuša država na ciljan način razmišljati o politiki vzpodbud na tem področju, ki bodo omogočile zeleno transformacijo. Treba bo vzpostaviti bolj učinkovit model financiranja inovacij, je opozoril.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je povedala, da je slovenska stopnja industrializacije druga najvišja v Evropski uniji. Od tega energetsko intenzivna industrija predstavlja 3 %, skupaj s kovinsko pa je njun delež v BDP 7 %. Ta del industrije je na začetku verige vrednosti, proizvodnja pa je visoko tehnološka. Zavedati bi se morali, da imajo države, ki imajo tovrstno industrijo, konkurenčno prednost, ki pa jo je treba ohraniti tudi v bodoče. Zelenega prehoda ni brez zelenega materiala. Gospodarstvo želi investirati v zeleno transformacijo vendar za to potrebuje tudi infrastrukturo, ki bo to omogočala in debirokratizacijo postopkov v zvezi s pridobivanjem različnih dovoljenj.  

John Michael Denhof, predsednik uprave Nove KBM, je izpostavil, da so banke v svoje strategije in poslovanje že uspešno umestile ESG dejavnike, zdaj pa so pripravljene, da bodo podprle tudi podjetja in prebivalstvo pri financiranju tranzicije, ki bi morala biti hitrejša, kot je. Ponujajo zelene kredite pri hipotekarnem financiranju prebivalstva in tudi pri financiranju podjetij, kjer bo potrebno dvigniti tudi pomen zavedanja o nujnosti prehoda na zeleno gospodarstvo. Banke jim pri tem, kako preiti na zeleno obliko poslovanja, lahko in morajo pomagati s svojim znanjem in izkušnjami. 

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je povedal, da bi v Sloveniji glede na geografske možnosti lahko poleg Avč postavili še dve dodatni črpalni hidroelektrarni, vendar to z vidika umeščanja v prostor ni mogoče, kljub temu, da imamo za to primerni lokaciji. Razlog je odziv civilne družbe. Energetski prehod brez spremembe načina bivanja namreč ni možen. Referendum o projektu NEK2 bi moral biti izveden že decembra lani. Vlada bi tudi morala poskrbeti za infrastrukturo. V Sloveniji imamo najbolj kakovostno proizvodnjo jekla, ki dosega 20% svetovne proizvodnje in za svoje poslovanje potrebuje energijo. Na Kitajskem se infrastrukturi projekti, podobni našemu drugemu tiru zgodijo v pol leta, v Sloveniji pa trajajo celo desetletje. Pogodba za projekt je bila podpisana že leta 2019, črpan pa ni bil še niti en cent. Pripravljen je tudi projekt HE Mokrice, ki prav tako čaka na izvedbo. Denar ni problem glede na to da so banke v najboljši kondiciji v zgodovini. 

Vasja Rant iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil zeleni in energetski prehod EU in implikacije za Slovenijo. Ključni elementi pospešitve zelenega in energetskega prehoda v EU so zeleni dogovor in podnebna uredba, zakonodajni paket „Pripravljeni na 55“, pobuda Cenovno dostopna, zanesljiva in trajnostna energija za Evropo (REPowerEU), industrijski načrt zelenega dogovora in nacionalni energetski in podnebni načrti (NEPN). Slednji na ravni države opredeljuje srednjeročne cilje glede zniževanja emisij toplogrednih plinov,  pospeševanja rabe obnovljivih virov energije, povečanja energetske učinkovitosti in energetske varnosti, razvoja distribucijske infrastrukture in energetskega trga ter spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij (R&R&I) v energetiki, poleg tega pa še politike in ukrepe za doseganje ciljev NEPN in načrt investicijskih potreb za izvedbo ukrepov NEPN. Ta je v fazi posodabljanja zaradi povečanih ambicij evropskega zelenega dogovora, REPowerEU in spremenjenih razmer na področju energetske varnosti in geopolitike. Slovenija mora prvi osnutek posodobljenega NEPN posredovati Evropski komisiji v juniju 2023, končno verzijo posodobljenega NEPN pa v juniju 2024. Delovna verzija osnutka NEPN je trenutno v javni razpravi in predvideva opuščanje premoga do 2033. Finančni sistem bo moral pri prehodu aktivno sodelovati, pri tem mu bo v pomoč EU okvir trajnostnega financiranja.

Okroglo mizo na temo razvojne priložnosti Slovenije v procesu pospešitve energetske neodvisnosti in investicijske prioritete - vloga razvojnih in komercialnih bank je povezoval Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Razprava je potekala odvisnosti od zunanjih virov energije, doseganju cilja zelene transformacije, obsegu potrebnih investicij, vlogi (razvojnih) bank pri zagotavljanju finančnih produktov za investicije v zeleni prehod, strategijah in produktih zelenih bank pri podpori financiranja, dinamiki podjetij in gosodinjstev pri doseganju ciljev zelene preobrazbe itd.

Iztok Tiselj iz Inštituta Jožef Stefan je uvodoma predstavil porabo in strukturo energije. Povedal je, da je trenutno največji preboj v energetiki prinesel t.i. fracking (oz. hidravlično lomljenje) s katerim v ZDA trenutno pridobijo približno polovico vse nafte in skoraj ves zemeljski plin. V Evropi je bila sprejeta odločitev, da se te tehnologije, ki je umazana, ne bo uporabljalo za povečevanje energetske neodvisnosti. Hkrati pa je Evropa še vedno v 73% odvisna od fosilnih goriv. Nemčija je v zadnjih 25 letih v zeleni prehod vložila ogromna sredstva, odvisnost od fosilnih goriv pa je pri tem ni pomembno zmanjšala. Izpostavil je, da bomo do leta 2050 težko razogljičili promet. Zeleni prehod smo preveč zožili na sončno in vetrno energijo. Pri tem je izpostavil tudi pomen razvoja skladiščenja električne energije in nadgradnje omrežja, ki bo preneslo povečanje kapacitet na strani proizvodnje in porabe. 

Hinko Šolinc iz Ministrstva za okolje in prostor je povedal, da konkurenčno prednost Slovenije predstavlja hidro energija. Problem je v tem, da je potrebno za novo hidroelektrarno pripraviti državni prostorski načrt, kar traja 10 let ter ob tem nadgraditi omrežje, kar ravno tako traja 10 let. Ob tem je izpostavil tudi, da trenutno ni novih tehnologij pridobivanja električne energije. Problem ostaja elektrifikacija prometa (predvsem tovornega), ki zaradi geografske umestitve Slovenije ne more biti v večji meri preusmerjen na železnice. Trenutno so problem tudi ozka grla železniškega prometa, ki bodo v naslednjih letih odpravljena.

Danijel Levičar iz Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS je povedal, da v okviru sveta pregledajo vse strateške dokumente na področju energetike ter se v povezavi z GZS nanje odzivajo. V novem NEPN vidijo preskok glede na prejšnjo verzijo v tem, da je prepoznana  potreba po energetski neodvisnosti (prejšnji je bil pripravljen v smeri povečevanja energetske odvisnosti s povečevanjem uvoza), ki jo predvideva do  leta 2050. Opažajo pa podcenjenost rabe električne energije v prihodnje, kar gospodarstvo lahko čuti kot usmeritev, da dela tega v prihodnje v Sloveniji ne bo. Podcenjena pa je tudi gospodarska rast v Sloveniji, ki ni usklajena z drugimi strateškimi dokumenti, npr. s strategijo razvoja do leta 2030. Energetska bilanca postaja čedalje bolj kompleksna, s hranjenjem energije prihaja tudi do izgub, ki jih bo potrebno nadomestiti. 

Simon Savšek iz Evropske investicijske banke, je povedal, da so se v zadnjih letih orientirali v smeri financiranja zelenega prehoda. Bili so market makerji za zelene obveznice in prvi financer veternih elektrarn na morju. Investicije financirajo do višine 50 %, zato so inkluzivni do bančnega sektorja. So prva mednarodna banka, ki je svojo politiko v celoti uskladila s Pariškim sporazumom. 

Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke, je poudaril, da so razvojne banke stičišče za pretok informacij in znanj in so namenjene izvrševanju financiranja različnih vrzeli. SID banka trenutno razvija nove produkte z namenom disperzije sredstev.

Izpostavil je tudi problem strukture financiranja med povratnimi in nepovratnimi sredstvi v Sloveniji, ki je najvišji v Evropi ter povedal, da imajo v SID banki veliko izkušenj na to temo, ki bi jih lahko predstavili.

Andrej Lasič, član uprave NLB je poudaril, da metodologija »merjenja« zelenih naložb še ni usklajena med bankami, bi pa bilo koristno, da bi bil čim prej sprejet enoten evropski akt, ki bi uskladil metodologijo. Večina velikih gospodarskih subjektov, ki so tudi največji izvozniki, tematiko že dobro pozna, ker njihovi kupci v zahodni Evropi želijo zagotavljati sledljivost materiala. Zavedanje o tem se zdaj seli na srednja podjetja. Izrazil je upanje, da se bo trend prehoda na zeleno gospodarstvo nadaljeval tudi v državah zahodnega Balkana, kjer je prisotna skupina NLB. 

Nagovor guvernerja Boštjana Vasleta: Obvladovanje inflacijskih pritiskov v zahtevnem geopolitičnem in finančnem okolju

 

VIR: Združenje bank Slovenije