»Poslovno okolje v Sloveniji zaenkrat ni privlačno za startup podjetja. Številni zakoni ne upoštevajo specifike teh podjetij, zato jih omejujejo v rasti. Zaradi tega uspešna podjetja pogosto selijo svoj sedež v tujino, kar negativno vpliva na davčne prihodke Slovenije. Na GZS zato pozdravljamo izhodišča za slovensko startup strategijo in smo zadovoljni, da je bila večina naših predlogov upoštevanih,« pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Vendar izpostavlja, da nas pravo delo šele čaka, saj je potrebno spremeniti vrsto zakonov, če želimo cilje iz strategije dejansko doseči do leta 2030, kot so si zadali na MGTŠ.  

»Slovenija želi do leta 2030 doseči preboj med najbolj privlačna okolja za startup podjetja,« so zapisali organizatorji posveta v okviru mednarodne konference PODIM, ki se odvija v Mariboru in na kateri so predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter iniciative Startup Slovenija predstavili izhodišča za oblikovanje Slovenske startup strategije. Cilj te je doseči močno, dostopno in vključujoče podporno okolje za vsebinsko in finančno podporo startupom, vzpostaviti mehanizem za privabljanje tujih visokotehnoloških talentov, uvesti spodbude za investiranje zasebnikov in pokojninskih skladov v tvegan kapital, vzpostaviti model opcijskega nagrajevanja zaposlenih ter zagotoviti primerno pravno organiziranost zagonskih podjetij (npr. vitka delniška družba), ki naslavlja  potrebe nejavnih podjetij, ki se pogosto soočajo s spremembami v kapitalski strukturi.

 

Pomanjkanje visoko usposobljene delovne sile je velik problem tako v Sloveniji kot celotni Evropi. Slovenija se sooča z visokimi stroški dela, po podatkih OECD je na 6. mestu od 38 držav članic (medtem ko je bila leta 2016 na 10. mestu), in nekonkurenčnimi plačami, kar vodi v odhod študentov in visoko usposobljenih delavcev v tujino. Poleg tega je politika priseljevanja otežila privabljanje usposobljenih delavcev iz tujine.

 

Na GZS poudarjamo, da bi morale davčne olajšave spodbuditi domači kapital in ustvariti več sredstev za podporo rasti domačega gospodarstva. Kar 68 % podjetij namreč preseli sedež iz Slovenije v tujino in pri tem kot glavni razlog navaja finančne ovire in oteženo opcijsko nagrajevanje. Naše analize kažejo, da bi lahko milijon evrov davčnih olajšav ustvaril 30 novih podjetij in 170 delovnih mest, kar bi v proračun prineslo trikrat več prilivov iz naslova socialnih prispevkov, dohodnine, davka od dohodka pravnih oseb in nenazadnje davka na kapital ob prodaji lastniških deležev ali izplačilu dobička. Davčne olajšave za investicije v inovativna podjetja so ključne za financiranje perspektivnih podjetij, saj investicije ustvarjajo delovna mesta, ohranjajo podjetja v Sloveniji in prinašajo davčne prihodke. Primeri dobrih praks v tujini, kot so angleški Venture Capital Trust in naložbena shema SEIS ter EIS, kažejo na učinkovitost takšnih spodbud. Poleg teh v Evropi poznamo še druge ugodnosti, kot so francoska shema "Madelin", nemške spodbude ali britanska olajšava za socialne naložbe. Takšne spodbude omogočajo ustvarjanje priložnosti za domače inovatorje ter krepitev domačega znanja. Ob trenutni razpoložljivosti nekaj več kot 25 milijard evrov na slovenskih bančnih računih imamo najmanj investicij v inovativna startup/scaleup podjetja v primerjavi s sosednjo Hrvaško in drugimi bližnjimi državami. Denar na bankah ni aktiven kapital in ne prinaša dodane vrednosti državi. Za spodbujanje gibanja denarja in ustvarjanje dodane vrednosti v državi je smiselno uvesti rešitve, ki bodo privabile potencialne vlagatelje.

 

Prav tako je potrebno zagotoviti podporno okolje, zlasti pomoč podjetjem pri razvoju poslovnih modelov in financiranja. Pri tem je potrebno v Zakon o podpornem okolju vključiti tudi GZS in OZS, da bi lahko izvajali podporne ukrepe za startupe kot so platforme, akceleratorji, inkubatorji in podobno.

VIR: GZS