Trajnostni energetski prehod države ali skupin držav je kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva sprejemanje odločitev v več fazah in na več ravneh, vključno z vrednotenjem številnih dejavnikov. V okviru evropskega tedna trajnostne energije, geslo letošnjega je "Zelena in digitalna preobrazba za energetski prehod Evrope", predstavljamo nekaj kazalnikov, ki lahko še z nekaterimi kazalniki Svetovne banke sestavljajo relevanten nabor za odločevalce v okviru trajnostnega energetskega prehoda. Uporaba izbranih kazalnikov se tudi sicer priporoča pri vrednotenju vključevanja ekonomsko-okoljskih vsebin v načrtovanje gospodarskega razvoja.

Del podatkovne podpore za trajnostni energetski prehod so kazalniki, ki jih opredeljujejo politično-upravljavski, ekonomsko-socialni in okoljski dejavniki. Jedro podatkovne podpore določajo ciljni kazalniki. V skladu z načrti EU za trajnostni energetski prehod lahko kazalnika energetska intenzivnost oziroma poraba primarne energije na enoto bruto domačega proizvoda (BDP) in delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije uvrstimo med pomembnejša ciljna kazalnika. Energetska intenzivnost z izboljševanjem energetske učinkovitosti upada. V Sloveniji se je od leta 2000 zmanjšala za 36 %. Na izboljšanje energetske učinkovitosti kaže tudi upad porabe električne energije glede na BDP.

Slovenija je od leta 2004 do 2020 delež energije iz obnovljivih virov (OVE) povečala za 6,6 odstotne točke. S proizvodnimi viri v državi in uporabo mehanizma statističnega prenosa obnovljive energije iz druge države članice EU je v letu 2020 dosegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije.

Navedena kazalnika lahko uvrstimo med odvisne kazalnike. Nanju vplivajo številni neodvisni kazalniki, in sicer pozitivno ali negativno v smislu korelacije. Pozitivni vpliv na ciljna kazalnika imajo:

· cena električne energije,

· BDP na prebivalca,

· učinkovitost upravljanja,

· vladavina prava,

· nadzor korupcije in

· politična stabilnost.

Pri vrednotenju kazalnika cena električne energije je treba ločiti med negospodinjskimi in gospodinjskimi odjemalci ter med postavkami cene za električno energijo, omrežnino, prispevki (za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije OVE in SPTE, za energetsko učinkovitost URE in za delovanje operaterja trga), trošarinami in končno ceno za porabljeno električno energijo, ki vključuje tudi davek na dodano vrednost. Končna cena za negospodinjske odjemalce je v letu 2021 znašala 71,7 % končne cene električne energije za gospodinjske odjemalce, kar predstavlja povečanje za 13,9 odstotne točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 2016. Ob tem se končna cena električne energije za gospodinjske odjemalce skoraj ni spremenila. Naraščanje cen energije je namreč spremljalo znižanje omrežnine in prispevkov za gospodinjske odjemalce v letih 2020 in 2021. Končna cena za negospodinjske odjemalce pa se je v istem obdobju zvišala za 25 %, ker je sledila rasti cen energije.

Naslednji kazalnik s pozitivnim vplivom na ciljna kazalnika je BDP na prebivalca. Predvsem v obdobju do leta 2008 je bilo opaziti veliko zvišanje. Po upadu v obdobju finančno-gospodarske krize je Slovenija vrednost iz leta 2008 presegla leta 2015. Do leta 2021 se je BDP na prebivalca povečal na 24.678 EUR.

Strategija EU, namenjena spodbujanju trajnostnega gospodarstva, poleg okoljskih in gospodarskih vključuje tudi nekatere institucionalne dejavnike, ki zaobjemajo kazalnike politična stabilnost, učinkovitost upravljanja, vladavina prava in nadzor korupcije. Svetovna banka kazalnike izračunava za več kot 200 držav in ozemelj in jih ovrednoti na lestvici med indeksoma -2,5 in +2,5. Višja vrednost pomeni večjo kakovost institucionalnega okolja. V Sloveniji sta bili vrednosti kazalnikov učinkovitost upravljanja in vladavina prava v letu 2020 nekoliko nad 1, medtem ko sta bili vrednosti kazalnikov politična stabilnost in nadzor korupcije nekoliko pod 1.

Negativni vplivi na ciljna kazalnika so velik izziv za uspešno in pravočasno dosego ciljnih kazalnikov trajnostnega energetskega prehoda. Najpogosteje upoštevani kazalniki z negativnim vplivom na uspešnost trajnostnega energetskega prehoda so poraba fosilnih goriv, energetska odvisnost, končna poraba in oskrba z energijo. Razlika med vrednostmi oskrbe z energijo in končne porabe je največja pri trdnih gorivih, predvsem kot posledica transformacije, oziroma pretežne pretvorbe goriv v električno energijo. Med letoma 2008 in 2014 je poraba naftnih proizvodov, zemeljskega plina in trdnih goriv v Sloveniji upadla tako pri oskrbi z energijo kakor končni porabi. Med letoma 2014 in 2018 se je znova povečala, nato je sledil upad. Podobno je tudi pri skupni oskrbi z energijo in končni porabi; pri tej smo leta 2020 dosegli vrednost, nižjo od 200.000 TJ.

Energetska odvisnost Slovenije se v času po letu 2008 ni opazneje spremenila. Upadu pod 50 % je sledilo povečanje nad 50 % v letih 2012 ter med letoma 2017 in 2019.

Predstavljen nabor kazalnikov, skupaj z uporabljenimi optimizacijskimi metodami in modeli, orodji strojnega učenja ali metodami umetnih nevronskih mrež, pomembno prispeva k preliminarnim analizam problematike prehoda na trajnostne vire energije in sočasnemu trajnostnemu upravljanju energije. Je temelj za celovito razpravo med oblikovalci politik in odločevalci, raziskovalci, predstavniki industrije, civilno družbo in drugimi zainteresiranimi deležniki ter za uvajanje inovacij v procesu trajnostnega energetskega prehoda.

PR: SURS