Datum objave:

Avtor:

V evropskih skladiščih plina je bilo sredi avgusta uskladiščenih 996,9 TWh zemeljskega plina, kar pomeni, da so bila v povprečju že skoraj 88-odstotno polna.

Pomembnost zalog plina se je še zlasti pokazala ob zadnji energetski krizi, ko je bila zaradi ruskega posega v Ukrajini ustavljena dobava ruskega plina, države uvoznice pa so morale v kratkem času poiskati alternativne poti in nadomestne vire. Ukrepi, ki jih je v zvezi  s tem sprejela EU, med katerimi sta bili tudi zaveza za zmanjšanje porabe in pospešeno polnjenje skladišč plina, so bili uspešni in sodeč po navedenih podatkih bodo razmere glede zagotavljanja oskrbe s tem energentom ugodne tudi pred naslednjo ogrevalno sezono. V skladu z dogovorom  bi sicer morala biti evropska skladišča plina do 1. novembra vsaj 90-odstotno napolnjena.

V osnovi imajo skladišča zemeljskega plina dve temeljni funkciji, skrbijo za izravnavanje dinamike porabe z enakomerno dobavo in omogočajo krajšo nadomestitev oskrbe v primeru daljših motenj pri dobavi. Po zadnjih informacijah iz družbe Plinovodi, so v okviru redne mesečne koordinacije evropski operaterji potrdili stabilno obratovanje evropskih prenosnih sistemov, brez posebnosti pa obratuje tudi slovenski plinovodni prenosni sistem. Slovenija sicer nima lastnih skladiščnih zmogljivosti, imajo pa slovenski dobavitelji zakupljene skladiščne zmogljivosti v sosednjih državah. Pozitivne novice glede dosežene polnosti prihajajo tudi iz teh držav, pri čemer so italijanska skladišča že skoraj 90-odstotno napolnjena (179,3 TWh), avstrijska 88,4-odstotna (88,8 TWh), hrvaška 78,9-odstotna in madžarska 85,6-odstotno (58,2 TWh), pri čemer jih v vseh teh državah tudi še naprej uspešno polnijo. 

Sicer pa je bilo lani po slovenskem plinovodnem sistemu skupno prenesenih 11.785 GWh plina, od tega za uporabnike v Sloveniji 8.772 GWh plina, kar je bilo za 2,3 odstotka manj kot leta 2022. Še občutneje pa se je lani v primerjavi z letom prej zaradi spremenjenih razmer na trgu zmanjšal čezmejni prenos, in sicer kar za 45 odstotkov in je znašal zgolj 3.013 GWh.

VIR: Naš Stik