Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zahteva spremembo slovenske in evropske kmetijske politike za večjo pridelavo hrane
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zahteva spremembo slovenske in evropske kmetijske politike za večjo pridelavo hrane
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) obsoja nerazumna vojna dejanja v Ukrajini in poziva vse, ki lahko vplivajo in imajo moč odločanja, da prekinejo tragične dogodke na evropskih tleh. Nesprejemljivo je, da se leta 2022 soočamo z vojno v Evropi in da posledice teh nerazumnih dejanj trpijo nedolžne žrtve.
KGZS pa hkrati tudi opozarja na druge, celo dolgoročnejše posledice, ki bi jih nadaljevanje vojnih spopadov pustilo za Evropo in tudi Slovenijo. Napovedujejo se namreč dvigi cen gnojil, žita, energentov, kar bo ob že tako visokih vstopnih cenah še dodatno otežilo položaj slovenskih kmetov. Prav tako je zaradi pomanjkanja in občutno povišane cene gnojil vprašljiva letošnja setev, podražila se bo tudi krma. To lahko vodi v še večje opuščanje kmetovanja, kar pa si ob napovedanih zaostritvah razmer na prehranskem trgu zagotovo ne moremo privoščiti, saj bi to pomenilo še večjo odvisnost od drugih. Ne pozabimo, da so cene hrane v zadnjih mesecih že narastle, zato se postavlja vprašanje, ali bo potrošnik še vedno pripravljen sprejeti višje cene hrane in tako pokriti naraščajoče vstopne stroške pri pridelavi hrane in krme.
KGZS zato predlaga tehten razmislek o vsebini naših in evropskih usmeritev v kmetijstvu. Smo pred sprejetjem skupne evropske kmetijske politike, ki ob napovedanih zaostrenih omejitvah za kmetovanje in bolj zeleni usmeritvi zagotovo ni upoštevala razmer, kot je trenutna vojna v Ukrajini. Tudi tako imenovani zeleni dogovor in strategija od njive do vilic nista vključevala tovrstnih scenarijev, ki jih pišejo sedanje razmere. Če k temu prištejemo tudi dejstvo, da imamo v Sloveniji že vrsto let težave s samooskrbo z nekaterimi pridelki oziroma živili, je sedaj zadnji čas, da temeljito premislimo o prihodnosti slovenskega in evropskega kmetijstva. Evropa in Slovenija si ne moreta privoščiti, da bi bila v večini odvisna od uvoza hrane in da bi bili evropski državljani ponovno lačni.
Ne pozabimo, da se je pred več kot 50 leti oblikovala skupna evropska kmetijska politika prav s tem namenom: da v Evropi nikoli več ne bomo lačni! Zato KGZS še enkrat poziva k odločnim ukrepom, ki bodo to preprečili. Zahtevajo spremembo sedanjih dogovorov in strategij v smeri povečane pridelave hrane, kar morajo podpreti tudi ukrepi kmetijske politike.
PR - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) obsoja nerazumna vojna dejanja v Ukrajini in poziva vse, ki lahko vplivajo in imajo moč odločanja, da prekinejo tragične dogodke na evropskih tleh. Nesprejemljivo je, da se leta 2022 soočamo z vojno v Evropi in da posledice teh nerazumnih dejanj trpijo nedolžne žrtve.
KGZS pa hkrati tudi opozarja na druge, celo dolgoročnejše posledice, ki bi jih nadaljevanje vojnih spopadov pustilo za Evropo in tudi Slovenijo. Napovedujejo se namreč dvigi cen gnojil, žita, energentov, kar bo ob že tako visokih vstopnih cenah še dodatno otežilo položaj slovenskih kmetov. Prav tako je zaradi pomanjkanja in občutno povišane cene gnojil vprašljiva letošnja setev, podražila se bo tudi krma. To lahko vodi v še večje opuščanje kmetovanja, kar pa si ob napovedanih zaostritvah razmer na prehranskem trgu zagotovo ne moremo privoščiti, saj bi to pomenilo še večjo odvisnost od drugih. Ne pozabimo, da so cene hrane v zadnjih mesecih že narastle, zato se postavlja vprašanje, ali bo potrošnik še vedno pripravljen sprejeti višje cene hrane in tako pokriti naraščajoče vstopne stroške pri pridelavi hrane in krme.
KGZS zato predlaga tehten razmislek o vsebini naših in evropskih usmeritev v kmetijstvu. Smo pred sprejetjem skupne evropske kmetijske politike, ki ob napovedanih zaostrenih omejitvah za kmetovanje in bolj zeleni usmeritvi zagotovo ni upoštevala razmer, kot je trenutna vojna v Ukrajini. Tudi tako imenovani zeleni dogovor in strategija od njive do vilic nista vključevala tovrstnih scenarijev, ki jih pišejo sedanje razmere. Če k temu prištejemo tudi dejstvo, da imamo v Sloveniji že vrsto let težave s samooskrbo z nekaterimi pridelki oziroma živili, je sedaj zadnji čas, da temeljito premislimo o prihodnosti slovenskega in evropskega kmetijstva. Evropa in Slovenija si ne moreta privoščiti, da bi bila v večini odvisna od uvoza hrane in da bi bili evropski državljani ponovno lačni.
Ne pozabimo, da se je pred več kot 50 leti oblikovala skupna evropska kmetijska politika prav s tem namenom: da v Evropi nikoli več ne bomo lačni! Zato KGZS še enkrat poziva k odločnim ukrepom, ki bodo to preprečili. Zahtevajo spremembo sedanjih dogovorov in strategij v smeri povečane pridelave hrane, kar morajo podpreti tudi ukrepi kmetijske politike.
PR - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije