Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil največji med enočlanskimi gospodinjstvi, ne glede na starost članov.
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil največji med enočlanskimi gospodinjstvi, ne glede na starost članov.
Po podatkih statističnega urada je bilo lani v Sloveniji energetsko revnih 62 tisoč gospodinjstev oziroma 7,2 odstotka več kot leto prej. V njih je živelo okoli 102 tisoč oseb. V primerjavi z letom prej se je zvišala za 0,7 odstotne točke.
Primerjava v daljšem časovnem obdobju kaže, da se energetska revščina postopno zmanjšuje, najmanjša je bila v 2021. Med letoma 2014 in 2022 se je delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal približno za tretjino ali za 26 tisoč gospodinjstev.
Lani je bil delež energetsko revnih gospodinjstev največji med enočlanskimi gospodinjstvi (15,1 odstotka), ne glede na starost članov. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom.
Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil najmanjši med gospodinjstvi dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma (dva odstotka), med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (2,2 odstotka) in med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (2,6 odstotka).
K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami/tlemi/temelji ali trhlimi okenskimi okvirji/tlemi v stanovanju, sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja in drugo), v najmanjšem deležu pa je k energetski revščini gospodinjstev prispevala nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.
V obdobju 2014–2022 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih vsem štirim elementom, na katerih temelji izračun energetske revščine: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal skoraj za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, skoraj za polovico, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 41 odstotka, delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine pa za dva odstotka.
Lani sta se v primerjavi z letom 2021 povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine (za 1,4 odstotne točke) in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 1,2 odstotne točke), delež drugih dveh elementov energetske revščine pa se je zmanjšal: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, za 1,1 odstotne točke, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 1,9 odstotne točke.
Primerjava v daljšem časovnem obdobju kaže, da se energetska revščina postopno zmanjšuje, najmanjša je bila v 2021. Med letoma 2014 in 2022 se je delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal približno za tretjino ali za 26 tisoč gospodinjstev.
Lani je bil delež energetsko revnih gospodinjstev največji med enočlanskimi gospodinjstvi (15,1 odstotka), ne glede na starost članov. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom.
Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil najmanjši med gospodinjstvi dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma (dva odstotka), med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (2,2 odstotka) in med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (2,6 odstotka).
K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami/tlemi/temelji ali trhlimi okenskimi okvirji/tlemi v stanovanju, sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja in drugo), v najmanjšem deležu pa je k energetski revščini gospodinjstev prispevala nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.
V obdobju 2014–2022 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih vsem štirim elementom, na katerih temelji izračun energetske revščine: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal skoraj za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, skoraj za polovico, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 41 odstotka, delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine pa za dva odstotka.
Lani sta se v primerjavi z letom 2021 povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine (za 1,4 odstotne točke) in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 1,2 odstotne točke), delež drugih dveh elementov energetske revščine pa se je zmanjšal: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, za 1,1 odstotne točke, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 1,9 odstotne točke.
VIR: Naš Stik
