Avtor:

Avtor fotografij:

Z včerajšnjim dnem je štiriletni mandat predsednika Energetske zbornice Slovenije (EZS) prevzel direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar.

Ob izvolitvi je povedal, da EZS povezuje vse ključne deležnike energetike v Sloveniji, ki so bistveni za zanesljivo oskrbo z energenti. Tako kot drugi deli gospodarstva se tudi sektor energetike spopada s številnimi izzivi
 
»Če odmislim turbulentno leto 2022, je izziv predvsem ta, kako, kdaj in s kakšnimi finančnimi in kadrovskimi vložki postopno uresničevati zeleni prehod. Temu področju bom v svojem mandatu predsednika EZS namenil največ pozornosti. Druga prioriteta bo medsektorsko sodelovanje, ki bo nujno za uspešen prehod, saj gre za povezovanje sektorjev elektroenergetike, ogrevanja/hlajenja in transporta – tudi zaradi pričakovane rasti električne mobilnosti«, je povedal mag. Aleksander Mervar.

Želi si korektne odnose, izmenjavo stališč in mnenj, tudi z nevladnimi, okoljskimi organizacijami. Če bodo zainteresirani, jih bodo povabili na seje Upravnega odbora EZS. Več glasu in predstavitvi stališč ter predlogov bo na sejah omogočil članom zbornice, ki ne izhajajo iz gospodarskih družb, ki so pretežno v državni lasti.
Povsem razume, da je gospodarskim družbam na trgu težko zaradi porasta cen energije, predvsem v luči konkurenčnega boja na globalnem trgu, saj je Evropa plačala najvišjo ceno. Poudaril pa je, da je to izziv Evrope in ne zgolj Slovenije. Slovenska država in slovenska energetika sta se na energetsko krizo ustrezno odzvali, kar nenazadnje dokazujejo primerjalni podatki z drugimi članicami EU. Prepričan je, da bodo v slovenski energetiki tudi v bodoče še naprej skrbeli za zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, na področju elektroenergetike tudi za čedalje bolj nizkoogljično.
Zagotovil je, da se bo trudil, da se bo v prihodnje v medijih bolj upošteval glas stroke. Po njegovem mnenju se danes marsikdo počuti kot strokovnjak za energetsko področje, pri čemer pa se navajajo napačni izračuni, ki praviloma povzročajo zmedo in nejevoljo. Zaradi vsega tega v letu 2024 načrtuje prvo letno, mednarodno energetsko konferenco pod okriljem EZS, s čimer želi nadgraditi njeno dosedanje poslanstvo in uspešno delo.
Kot predsednik EZS bo zastopal stališče, da se energetika v slovenski družbi obravnava kot povsem enakovredna gospodarska panoga in ne kot nekaj, kar povzroča težave ostalim gospodarskim panogam.
Prizadeval si bo, da ima sektor energetike ustrezno mesto v slovenski družbi in da se mu priznajo tudi zasluge za zanesljivo in varno oskrbo. Svetovni energetski svet (WEC) namreč Slovenijo uvršča med najboljše države na svetu po treh kriterijih: energetski varnosti, energetski enakopravnosti in okoljski trajnosti. Istočasno pa se zaveda, da smo na nekaterih področjih v zaostanku.

Da si bo kot predsednik EZS prizadeval, da se energetika v slovenski družbi obravnava kot povsem enakovredna gospodarska panoga, poudarja zaradi v zadnjem obdobju številnih izjav in zapisov v medijih, ki so po njegovi oceni nestrokovni in zavajajoči. Realnost prikazujejo na način, ki ni korekten do vseh, ki so se lani trudili, da je bilo vsem v Sloveniji lažje, kot bi nam lahko bilo. To so bili predvsem vlada, resorno ministrstvo za energetiko, krizna skupina za energetiko ter energetske družbe v državni in zasebni lasti.
Po njegovih besedah, smo bili v letu 2022 priča energetski inflaciji in ne toliko energetski krizi, kar je sicer splošno uporabljen izraz. Cene vseh energentov so dosegle rekordno visoke vrednosti. Slovenija je bila izjemno izpostavljena tako na področju plina in naftnih derivatov, kjer smo stoodstotni uvozniki, kot tudi pri elektriki, saj smo v letu 2022 dosegli rekordno, nekaj več kot 30-odstotno uvozno odvisnost. Torej smo bili po njegovi oceni uvozniki 99 odstotkov ur v letu.

Kot pojasnjuje, sta bili vlada in krizna skupina, pod vodstvom ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra in katere član je tudi sam, lani pozno poleti pred številnimi dilemami. Na prvo mesto so postavili problem morebitne nezadostnosti oskrbe tako s plinom kot z električno energijo. Izdelali so številne analize in projekcije ter pripravili zaupne scenarije, da bi bil negativni vpliv nezadostnosti oskrbe za slovenske porabnike čim manjši. Na srečo do tega ni prišlo, čeprav so bile prve ocene dramatične. Cene energije so bile ravno tako predmet presoje, scenarijev in še česa. Vlada je na podlagi vseh predhodnih scenarijev sprejela vrsto uredb in predlagala intervencijske zakone, ki jih je sprejel Državni zbor, in katerih rezultate lahko analizirajo na podlagi statističnih podatkov.
Kot je dejal mag. Aleksander Mervar, zaradi obilice vloženega truda v preprečitev uresničitve slabih scenarijev in zaradi učinkov, ki so jih bili in so jih še deležni odjemalci v Sloveniji, predvsem odjemalci električne energije, ne more sprejeti populističnih izjav, da je bilo narejeno premalo oziroma skoraj nič, da bi bila lahko električna energija iz slovenskih elektrarn malodane zastonj in podobno. Navajajo se, po njegovi oceni, posamični primeri ekstremno visokih nabavnih cen električne energije ter napačne primerjave s cenami v tujini in še marsikaj. Po njegovih besedah se moramo zavedati, da energija ni socialna dobrina, je povsem tržno blago in kot tako podvrženo globalnim vplivom, tako z vidika cen kot z vidika dostopnosti.
Če to ne bi držalo, kako bi si sicer razlagali statistične podatke za leto 2022 za področje električne energije, ki jih je objavil Eurostat:

- negospodinjski odjem: imeli smo najnižje končne cene od vseh naših sosednjih držav in za 13,7 odstotka nižje od povprečja EU;
- gospodinjski odjem: imeli smo osme najnižje končne cene od držav članic EU, za kar 43 odstotka nižje od povprečja EU.

»Brez slabe vesti lahko zapišem, da je največje breme tako imenovane energetske inflacije plačala slovenska energetika. Zakaj? Skoraj sto milijonov evrov so izgubili ELES (kot operater prenosnega omrežja električne energije) in elektrodistribucije (pet jih je v državi) zaradi oprostitve plačila omrežnine v treh mesecih leta 2022 (februar, marec, april), preko 500 milijonov evrov težko breme sta nosili skupini GEN in HSE, saj sta svojo rekordno nizko proizvodnjo elektrike reševali s kritnimi nakupi na evropskih borzah – v času, ko so bile cene ekstremno visoke, pri tem pa s temi višjimi cenami nista obremenili svojih kupcev. Da ne omenjam zamejenih cen naftnih derivatov, plina in posledično negativnih učinkov na poslovanje družb skupine Petrol«.

Po njegovem prepričanju to potrjuje tudi analiza poslovanja sto največjih porabnikov električne energije v Sloveniji, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, za leti 2021 in 2022. Pri analizi so izločili porabnike, ki so tako imenovani državni monopoli, ministrstva in podobne pravne subjekte. Med drugim so primerjali prihodke iz poslovanja in čisti poslovni izid. Pri tem so izločili Petrol. Rezultata, ki so ju dobili, sta bila rast prihodkov iz poslovanja za 13,23odstotka in rast čistega poslovnega izida za 26,46 odstotka. 

Ukrepi vlade na področju blaženja negativnih vplivov visokih cen električne energije se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. V letu 2023 je vlada regulirala cene električne energije pri večini odjemalcev, razen pri velikih negospodinjskih odjemalcih, kjer je uvedla sistem podpor, ki je šel do meje dopustnega s strani okvirja pomoči EU. Pri tem se v medijih zmotno navaja, da je Slovenija  poslovnim odjemalcem omogočila manj pomoči kot Nemčija, ki naj bi zamejila prodajne cene za industrijo pri 130 evrov/MWh. Mag. Aleksander Mervar pojasnjuje, da po nemški zakonodaji cena 130 evrov/MWh ni zamejena cena (kapica), ampak gre za referenčno ceno pri izračuni olajšave, ki je za gospodarstvo dodatno omejena s pogoji državne pomoči (slednja pa velja enako za vse članice EU), kar posledično pomeni, da je v praksi izplačilo 130 evrov/MWh omejeno na 70 odstotkov porabe (glede na leto 2021), za presežke se plačuje pogodbena (torej tržna) cena, in še to ob pogoju, da je celotna vsota olajšave med pogodbeno (tržno) ceno in referenčno ceno 130 evrov/MWh, ko se sešteje vsa merilna mesta podjetja prejemnika, znotraj omejitev, ki jih dovoljuje okvir državne pomoči na ravni EU (in veljajo enako za vse članice EU). Posledično je realni strošek/cena, ki ga plačujejo nemška podjetja, višji od 130 evrov/MWh, saj ob njihovi količini porabe in nivojih pogodbenih (tržnih) cenah hitro dosežejo omejitve državne pomoči na ravni EU. To pomeni, da slovenski negospodinjski odjemalci niso bili v slabšem položaju kot nemški, zaključuje novi predsednik EZS mag. Aleksander Mervar. (pb)

VIR: Naš Stik